Jedro

Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi obdolženega C. K. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo 5 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 let. Obdolžencu je bila izrečena še stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije za 7 mesecev. V plačilo so mu bili naloženi stroški kazenskega postopka v znesku 202.516,50 SIT, bil pa je oproščen plačila povprečnine. Oškodovanca R. K. in M. Z. sta bila s premoženjskopravnima zahtevkoma napotena na pravdo.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je njeno spremembo ter zavrnitev obtožbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izpodbijano sodbo je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.

Pri odločanju o pritožbi je sodišče druge stopnje ugotovilo, da se sodba, razglašena na glavni obravnavi dne 15. 9. 1999, ne ujema z njenim pisnim odpravkom glede izrečene kazenske sankcije, kar je v nasprotju s I. odstavkom 364. člena Zakona o kazenskem postopku. V pisnem odpravku navedena pogojna obsodba z določeno kaznijo 5 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 let namreč nima opore v izvirniku sodbe, ki je zapisan v zapisniku o glavni obravnavi z dne 15. 9. 1999. Tako sploh ni mogoče ugotoviti, kakšna kazenska sankcija je bila izrečena in kakšna kazenska sankcija je bila raglašena. Zmedo še povzroča pisni odpravek izpodbijane sodbe, v katerem so navedeni razlogi za takšno odločitev, pa v spisu ni nobenega podatka, da bi obdolženec ali zagovornik sploh napovedala pritožbo. V že večkrat omenjenem zapisniku o glavni obravnavi o napovedi pritožbe ni niti pouka, niti same napovedi. Očitno pa tudi po razglasitvi izpodbijane sodbe ta ni bila pisno sporočena oziroma takšne napovedi vsaj ni v spisu. Tako se postavlja vprašanje dovoljenosti sedaj obravnavane pritožbe, na katero pa sodišče druge stopnje zaradi navedenih nepravilnosti ne more odgovoriti. Očitno pa je, da je sodišče prve stopnje štelo to pritožbo za dovoljeno, sicer zadeve po opravljenem postopku s pritožbo ne bi odstopilo v pritožbeni postopek. Nasprotje med izrekom sodbe in pisnim odpravkom ter nasprotje med ugotovljeno dovoljenostjo pritožbe brez možnosti preverjanja pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku, ki se upošteva po uradni dolžnosti, saj ta kršitev v pritožbi ni omenjena. Njena posledica pa je razveljavitev izpodbijane sodbe.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Ker sodišče druge stopnje zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe ni bilo več upravičeno odločati o utemeljenosti pritožbe, bo moralo sodišče prve stopnje do pritožbenih navedb zavzeti v novem sojenju določeno stališče.