Jedro

Res je sicer, da je obdolženec državljan Republike Slovenije, vendar ima stike in močne povezave v različnih državah, posebno v Republiki Kosovo od koder izhaja, zaradi česar je utemeljeno sklepati, da bi ob dejstvu, da je tukaj v postopku zaradi hudih kaznivih dejanj v primeru izpustitve na prostost pobegnil in se s tem izognil nadaljnemu poteku kazenskega postopka.

Izrek

Obdolženemu H. M. se pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša še za 1 (en) mesec, to je do 17. 3. 2015 do 5.50 ure.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani vodi kazensko preiskavo zoper obdolženega H. M. in druge zaradi kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B) in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in prehodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1B. Zoper obdolženega H. M. je bil odrejen pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Prostost je bila obdolženca odvzeta dne 17. 11. 2014 ob 5.50 uri, zadnjič pa je bil pripor podaljšan s sklepom zunajobravnavnega senata I Ks 48099/2014 z dne 16. 1. 2015 iz obeh pripornih razlogov do 17. 2. 2015 do 5.50 ure.

2. Dne 11. 2. 2015 je Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo predlog okrožne državne tožilke iz Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani za podaljšanje pripora obdolženemu H. M. še za en mesec, to je 17. 3. 2015 do 5.50 ure.

3. Predlog za podaljšanje pripora je predložil preiskovalni sodnik na Vrhovno sodišče dne 13. 2. 2015 s pojasnilom, da je potrebno izdelati še prepis zaslišanja soobdolženega B. M., zaslišati E. Č. (zaslišanje je predvideno za 6. 3. 2015), prav tako pa je preko video konference v Republiki BiH za dne 19. 2. 2015 razpisan narok za zaslišanje priče P. R. Sodišče pa čaka še na odgovor Republike Kosovo na mednarodno zaprosilo za zaslišanje obdolženega M. P. 4. Okrožna državna tožilka v predlogu navaja, da je sklep o uvedbi preiskave zoper obdolženega H. M. že pravnomočen, dokazi izvedeni med preiskavo pa so stopnjo utemeljenega suma le še utrdili. Prav tako pa meni, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in kasnejše podaljšanje pripora na strani obdolženca niso v ničemer spremenile. Obdolženi H. M. je utemeljeno osumljen storitve zelo hudih kaznivih dejanj z visoko zagroženo kaznijo, bil je že pravnomočno obsojen, obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil celo v času pogojnega odpusta. Vsa dejanja so tudi povezana s finančnim motivom, kar po stališču okrožne državne tožilke jasno kaže, da mu osebni dohodek iz naslova dela v pekarni V. ne zadošča za preživljanje. Vse navedeno pa predstavlja tiste konkretne okoliščine, iz katerih je moč zanesljivo sklepati o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Prav tako pa glede na to, da je obdolženčeva izvorna država Kosovo, na ozemlju katerega ima številne povezave, saj je z neznanimi storilci iz te države sodeloval tudi pri izvršitvi očitanih kaznivih dejanj, ter glede na to, da ima takšne povezave tudi v drugih državah, kjer je deloval, obstaja realna in konkretna nevarnost, da bi, če bi bil izpuščen na prostost, tako kot soobdolžena M. P. in E. Č., zapustil Republiko Slovenijo in postal njenemu pravosodju nedosegljiv. Na spisu se je delalo kontinuirano, vendar pa preiskave v roku treh mesecev iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče končati, zato predlaga podaljšanje pripora za en mesec to je do 5.50 ure dne 17. 3. 2015. 5. Predlog za podaljšanje pripora je bil posredovan tako obdolžencu kot njegovemu zagovorniku, vendar pa se o predlogu nista izjavila.

6. Kot je bilo že povedano je zoper obdolženega H. M. pravnomočno uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ in kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1B. Za kaznivo dejanje po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1B je v zakonu predpisana kazen do 15 let zapora, za kaznivo dejanje po šestem in tretjem odstavku 308. člena KZ-1B pa kazen zapora do osmih let in denarna kazen. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je tako podan.

7. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

8. Glede utemeljenega suma storitve obravnavanih kaznivih dejanj Vrhovno sodišče ugotavlja, da je utemeljen sum, da je obdolženec storil obravnavana kazniva dejanja, že s strani sodišča pravnomočno ugotovljen. Sklep o uvedbi preiskave zoper tega obdolženca v smeri obeh obravnavanih kaznivih dejanj je namreč pravnomočen. Podatki in dokazi zbrani med preiskavo, kot na to upravičeno opozarja okrožna državna tožilka, stopnje utemeljenega suma niso omajali, temveč nasprotno, utrdili.

9. Prav tako pa sta na strani obdolženca še vedno podana tudi oba priporna razloga. Na obstoj ponovitvene nevarnosti (priporni razlog iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP) kaže že sam način storitve obravnavanih kaznivih dejanj, gre za dobro organizirana ravnanja z mednarodnim elementom, pri čemer naj bi imel obdolženi H. M. po do sedaj zbranih podatkih vodilno vlogo oziroma vlogo organizatorja. Nadalje na priporni razlog ponovitvene nevarnosti kaže tudi dejstvo, da je bil dosedaj že dvakrat pravnomočno obsojen, enkrat v Italiji in to zaradi istovrstnega kaznivega dejanja (neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami), kjer mu je bila izrečena dolgoletna zaporna kazen (šest let). Izvršitev kazni je bila prenesena v našo državo, obdolženec pa je bil s prestajanja kazni predčasno odpuščen konec marca 2013, obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času pogojnega odpusta. Poleg tega pa je bil obsojen še za kaznivo dejanje zatajitve, za kar mu je bila izrečena pogojna obsodba. Vsa dejanja pa so bila, kot izhaja iz podatkov spisa, storjena tudi z namenom pridobiti si premoženjsko korist. Vse navedene okoliščine pa so tudi po presoji Vrhovnega sodišča tako tehtne, da nevarnosti ponavljanja ni mogoče odvrniti z nobenim drugim milejšim ukrepom. Prav tako pa je na strani obdolženca podan še vedno priporni razlog begosumnosti. Res je sicer, da je obdolženec naš državljan, vendar ima stike in močne povezave v različnih državah, posebno v Republiki Kosovo od koder izhaja, zaradi česar je utemeljeno sklepati, da bi ob dejstvu, da je tukaj v postopku zaradi hudih kaznivih dejanj v primeru izpustitve na prostost pobegnil in se s tem izognil nadaljnemu poteku kazenskega postopka.

10. Pri presoji sorazmernosti pripora pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je poseg v svobodo obdolženca v sorazmerju s težo obravnavanih kaznivih dejanj, stopnjo nevarnosti ponavljanja in stopnjo ogrožanja varnosti oziroma zdravja ljudi. Obdolženec je namreč utemeljeno osumljen prekupčevanja z izjemno nevarno drogo, to je prekupčevanja s heroinom.

11. Vrhovno sodišče ugotavlja še, da se je na spisu delalo zdržema in da preiskave iz objektivnih razlogov še ni bilo mogoče dokončati, ocenilo pa je tudi, da je rok enega meseca primerno obdobje, v katerem bo moč izvesti preiskovalna dejanja, ki jih v predlogu za podaljšanje navaja preiskovalni sodnik, zaradi česar je pripor podaljšalo še do 17. 3. 2015.