Jedro

Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tožnik vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, da mu je tožena stranka dolžna izplačati regrese za letni dopust za leto 2008 v bruto znesku 750,00 EUR oziroma neto znesku 630,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 630,00 EUR od 1. 7. 2008 do plačila; regres za letni dopust za leto 2009 v bruto znesku 800,00 EUR oziroma v neto znesku 672,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2009 do plačila; regres za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 800,00 EUR oziroma v neto znesku 672,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 do plačila ter da mu je tožena stranka dolžna plačati akontacijo dohodnine od regresa ter stroške postopka.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik in hkrati je podal zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje. V pritožbi in zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da je sklenil delovno razmerje pri toženi stranki 1. 4. 2008 kot voznik tovornega vozila in da mu tožena stranka ni izplačala regres za letni dopust za leto 2008, 2009 in 2010. Navedel je, da kot upnik ni bil seznanjen s stečajnim postopkom tožene stranke, ker ga delodajalec s svojim stečajem ni seznanil, prav tako pa ni bil seznanjen iz medijev ter nima dostopa do interneta. Od 20. 3. 2010 je v bolniškem staležu in mu je zdravnik predpisal strogo mirovanje, prav tako nima ožjih družinskih članov, ki bi mu lahko pomagali in prav tako nima finančnih sredstev za vložitev tožbe. Tožnik meni, da so podani razlogi za uporabo instituta vrnitev v prejšnje stanje, ki omogoča stranki, ki je zamudila dejanje v postopku iz opravičenih razlogov, da naknadno opravi procesno dejanje. Bolezen tožnika vsekakor predstavlja opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje in bi ta razlog sodišče moralo upoštevati pri odločitvi o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni absolutno bistveno kršilo določb postopka in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 s sprem.) v 2. odstavku 59. člena določa v zvezi z rokom za prijavo terjatve, da mora upnik prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. St 694/2011 z dne 13. 4. 2011 o začetku stečajnega postopka izhaja, da se je s tem dnem začel stečajni postopek nad toženo stranko, zato je bil tožnik dolžan v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev do 13. 7. 2011. Tožnik tega ni napravil in tako ni bil napoten na pravdo, da se ugotovi njegova terjatev, saj ni zakonske podlage, da se njegova tožba obravnava pred sodiščem, saj je prijava terjatve predpogoj za obravnavo tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo glede na to, da tožnik svoje terjatve ni prijavil v stečajnem postopku nad toženo stranko.

Pritožbene navedbe, da je tožnik pravni laik in prava nevešča stranka ter da bi ga moral delodajalec o stečajnem postopku seznaniti ter da o stečajnem postopku tudi ni bil seznanjen iz medijev in nima dostopa do interneta, niso utemeljene. Procesna dejanja strank v stečajnem postopku so javna, objavljena na spletni strani AJPES-a, zato delodajalec kot tudi sodišče strank o stečajnem postopku ni dolžno obveščati. Tožnik je hkrati s pritožbo podal tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in navajal, da je bil od 20. 3. 2010 v bolniškem staležu ter mu je zdravnik predpisal strogo mirovanje in glede na to, da nima ožjih družinskih članov, ki bi mu pomagalo, prav tako ni imel denarnih sredstev za vložitev tožbe, zato je zamudil rok za prijavo svoje terjatve v stečajnem postopku. Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka (rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je potekel dne 13. 7. 2011) je, da stranka obenem opravi zamujeno procesno dejanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje (117. člen ZPP). Tožnik bi moral predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka (prijave terjatve) podati pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, saj se je pred naslovnim sodiščem tudi začel stečajni postopek nad toženo stranko, v katerem bi bil tožnik dolžan do 13. 7. 2011 prijaviti svojo terjatev.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).