Jedro

Tožnik lahko plača takso v celoti iz sredstev na TRR, ne da bi posegel v svojo pokojnino, zato ni mogoče trditi, da s plačilom sodne takse ne bi imel sredstev za preživljanje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Pred to zadevo je proti tožniku tekel kazenski postopek, ki ga je finančno izčrpaval, ker je bila zadeva trikrat sojena in šele v tretjem sojenju je bil oproščen. To je pomenilo izgubo službe, psihične zdravstvene težave, vse pa se je odražalo na ožjih družinskih članih. Hčerka tožeče stranke ima resne zdravstvene težave, kar vse dodatno obremenjuje tožnika in prosijo za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik je plačeval dolgove in družino preživljal v času, ko je izgubil službo, ne po svoji krivdi in je bil primoran celo prodati delež nepremičnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne graja ugotovitev sodišča prve stopnje o dohodkih in premoženjskem stanju tožnika in njegove žene. Kot izhaja iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks oziroma izjave o premoženjskem stanju, je označeno, da je hči tožnika polnoletna oseba (list. št. 17 spisa o taksah). Zato je sodišče pravilno upoštevalo tožnikove prihodke in ker žena ni zaposlena, to delilo z dvema družinskima članoma. Tožnik je sedaj upokojenec, prejema 1.740,68 EUR mesečne pokojnine, kar je deljeno z dva 870,34 EUR prihodka na družinskega člana. Sta tudi lastnika motornega vozila nižje vrednosti. Sodišče je iz vpogleda v zemljiško knjigo ugotovilo, da tožnik ni lastnik nepremičnine, je pa tožnica lastnica nepremičnine, v kateri živijo. Pač pa je na transakcijskem računu ugotovilo, da je tožnik imel na dan 17. 1. 2022 sredstev 10.219,60 EUR, njegova žena pa 1.161,73 EUR. Res je sodna taksa visoka in znese 3.225,00 EUR. Vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da tožnik lahko plača ta znesek iz sredstev na TRR in mu pri tem ni treba posegati v pokojnino in se z ženo lahko preživljata.

5. Treba je upoštevati, da je pravna podlaga za odločanje prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, ki določa, da se stranko lahko v celoti ali delno oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Sodišče lahko odloži plačilo ali dovoli obročno odplačilo, če bi takojšnje plačilo pomenilo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

6. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik lahko plača takso v celoti iz sredstev na TRR, ne da bi posegel v svojo pokojnino, ni mogoče trditi, da bi tožnik s plačilom sodne takse ne imel sredstev za preživljanje.

7. V pritožbi tožnik trdi, da je imel dolgove, ki jih je moral poplačati in da je izgubil službo. Trditev o dolgovih je pritožbena novota, pa tudi v pritožbi tožnik ne da dokazil o tem, da je imel dolgove, kakšne in kdaj jih je poplačal. Ne trdi, da bi moral plačevati kakšen kredit pri banki. Na koncu še pritožba trdi, da tožnik skrbi za hčerko, ki ima zdravstvene težave. Vendar za to trditev ne v predlogu za taksno oprostitev ne v pritožbi ne da pojasnila in dokazov. Te navedbe so premalo konkretizirane, da bi jih lahko sodišče upoštevalo. Tožnik trdi, da je bil primoran v prodajo deleža nepremičnine. Vendar tudi zato ni bilo trditev v predlogu za odločanje in tudi v pritožbi tožnik teh dokazov ne ponudi. Navedbe o trpljenju med kazenskim postopkom pa bodo relevantne pri meritornem odločanju.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe Zakona o sodnih taksah, postopkovnih napak, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa ni bilo, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).