Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali ima stranka, ki je odškodnino za premoženjsko škodo plačala na podlagi pravnomočne sodbe, po razveljavitvi te sodbe in potem, ko je bila tožba zaradi plačila terjatve umaknjena, pravico na podlagi določbe tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika zahtevati nazaj tisto, kar je plačala.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali ima stranka, ki je odškodnino za premoženjsko škodo plačala na podlagi pravnomočne sodbe, po razveljavitvi te sodbe in potem, ko je bila tožba zaradi plačila terjatve umaknjena, pravico na podlagi določbe tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika zahtevati nazaj tisto, kar je plačala.

Obrazložitev

1. Tožnici je bilo s pravnomočno zamudno sodbo naloženo, da mora tožencu plačati odškodnino za premoženjsko škodo. Zamudna sodba je postala pravnomočna in je toženec na njeni podlagi zoper tožnico predlagal izvršbo. Tožnica je zato terjatev (glavnico in zamudne obresti) plačala. Po plačilu je uspela s predlogom za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zamudne sodbe in zoper njo vložila pritožbo, ki ji je sodišče druge stopnje ugodilo in zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je toženec odškodnino od tožnice že prejel, je v ponovljenem postopku odškodninsko tožbo zoper tožnico umaknil, tožnica pa je z umikom soglašala.

2. Na podlagi opisanih okoliščin odškodninske pravde, v prvi vrsti pa zato, ker o njeni odškodninski odgovornosti sodišče sploh ni odločilo zaradi umika tožbe, je tožnica v tem postopku od toženca zahtevala vrnitev odškodnine in obresti, plačanih mu na podlagi naknadno razveljavljene (ob plačilu domnevno pravnomočne) zamudne sodbe.

3. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek, utemeljen z določbami 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zavrnilo zato, ker (i) tožnica ni niti trdila, da bi si pridržala pravico prostovoljno plačani znesek v primeru razveljavitve zamudne sodbe zahtevati nazaj in ker plačila ni izvršila zaradi zmote, sile ali prevare ter (ii) ker je toženec po razveljavitvi zamudne sodbe izrecno navedel, da tožbo umika zaradi izpolnitve zahtevka, tožnica pa se je z umikom strinjala; če bi menila, da je zahtevek neutemeljen, bi morala z nasprotovanjem umiku tožbe skušati doseči zase ugodno zavrnilno sodbo.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo. Njegovo stališče je bilo, da plačilo ni bilo opravljeno brez pravne podlage, vendar podlaga ni bila kasneje razveljavljena zamudna sodba, temveč tožničina na zakonu temelječa odškodninska obveznost po 1. odstavku 131. člena OZ; tožnica je namreč tožencu poravnala škodo, s svojim soglasjem k umiku tožbe v ponovljenem postopku pa je soglašala s tem, da je izpolnila svojo odškodninsko obveznost. Če bi menila, da njeno plačilo nima podlage, bi morala umiku tožbe nasprotovati in šele pravnomočna zavrnitev odškodninskega tožbenega zahtevka bi pomenila, da njeno plačilo ni imelo pravne podlage.

5. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje glede vprašanja, ali ima stranka, ki je plačala terjatev na podlagi pravnomočne sodbe, ki je razveljavljena v obnovljenem postopku, potem pa zaradi umika tožbe ni prišlo do ponovne meritorne odločitve, pravico zahtevati nazaj tisto, kar je plačala, na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ. Trdi, da je stališče pritožbenega sodišča, da tožnica plačila ni izvršila na podlagi sodbe, ki je bila takrat pravnomočna, pač pa naj bi njeno plačilo temeljilo na odškodninski obveznosti, napačno. Plačilo je izvršila v izvršilnem postopku iz razloga, da je lahko razpolagala z nepremičnino, na katero je toženec predlagal izvršbo. Do izvršilnega postopka in v posledici tega do plačila sploh ne bi prišlo, če pravnomočna sodba ne bi obstajala. Zato je bila samo sodba podlaga za plačilo. Ta podlaga je z razveljavitvijo nedvomno odpadla. Položaj, kakršen je nastopil v konkretni zadevi, v sodni praksi še ni bil obravnavan. Prekršena je določba 190. člena OZ ter ustavne določbe o enakem varstvu pravic in o pravici do sodnega varstva.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so glede pravnega vprašanja, ki ga izpostavlja tožnica v predlogu, podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo glede tega vprašanja dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).