Jedro

Glede na posebno naravo delibacijskega postopka bi bila prepoved objektivne novote neustrezna. Namen takšnega postopka ni v rešitvi spora med strankama z različnimi interesi, temveč v priznanju učinkov tuji odločbi z njenim prenosom v domači pravni red. Postopek je eden od izrazov načela suverenosti, saj državi omogoča, da izvaja sodno oblast na svojem ozemlju. Z vidika namena delibacijskega postopka bi bilo nevzdržno, da bi se kot pravno veljavna priznala nepravnomočna, celo neobstoječa tuja sodna odločba. Neobstoječe sodne odločbe že po naravi stvari ni mogoče priznati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I R 287/2021 z dne 27. 8. 2021 ugodi in se sklep spremeni tako, da se predlog za priznanje in razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe – sodbe Temeljnega sodišča v Kraljevu 10 P2 586/18 z dne 3. 9. 2020 zavrne.

II. Predlagateljica mora v 15 dneh nasprotnemu udeležencu povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 122,40 EUR.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Predlagateljica je predlagala priznanje in razglasitev izvršljivosti sodbe Temeljnega sodišča v Kraljevu 10 P2 586/18 z dne 3. 9. 2020. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priznanje in razglasitev izvršljivosti, določeni v 94. do 111. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP), zato je s sklepom I R 287/2021 z dne 27. 8. 2021 predlogu ugodilo.

2. Zoper sklep o priznanju in razglasitvi izvršljivosti tuje sodne odločbe je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom I R 287/2021 z dne 27. 5. 2022 zavrnilo. Nasprotni udeleženec zoper ta sklep pravočasno vlaga pritožbo. Za odločanje o pritožbi je pristojno Vrhovno sodišče (peti odstavek 109. člena ZMZPP).

**Razlogi sodišča prve stopnje**

3. V postopku priznanja in razglasitve izvršljivosti se tuje sodne odločbe ne preverja glede vsebine, zato se sodišče do trditev, ki so merile na vsebinsko nepravilnost, ni opredeljevalo. Ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec obveščen o postopku pred tujim sodiščem, saj je sodišču sporočil, da na narok ne more pristopiti zaradi oddaljenosti podjetja, v katerem dela, do sodišča. O tožbenem zahtevku se kljub pozivom tujega sodišča ni izjavil. Prav tako ni uspel izpodbiti domneve o vročitvi tuje sodne odločbe. Te ni mogoče izpodbiti zgolj s pavšalnimi navedbami, da mu ni bila vročena, in dejstvom, da je 30. 9. 2021 zahteval njeno vročitev. Če bi bil s tujo sodno odločbo seznanjen šele v postopku njenega priznanja, bi moral izkazati, da je pred tujim sodiščem dosegel razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, česar pa ni storil. **Pritožbene navedbe**

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je Pritožbeno sodišče v Kragujevcu s sklepom Gž2-213/22 z dne 9. 6. 2022 razveljavilo tujo sodno odločbo, ki je predmet priznanja in izvršitve. Iz sklepa je razvidno, da zaradi napak pri vročitvi sodbe nasprotnemu udeležencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. Nasprotni udeleženec sklepa o razveljavitvi ni mogel priložiti prej, saj je bila izdana šele 9. 6. 2022, medtem ko je bil ugovor vložen že 1. 10. 2021. Ker je bila tuja sodna odločba razveljavljena in več ne obstaja, je ni mogoče priznati.

5. Predlagateljica na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

**Odločitev o pritožbi**

6. Pritožba je utemeljena.

7. Slovenija nima sklenjene mednarodne pogodbe, ki bi urejala priznanje in izvršitev sodnih odločb iz Srbije, zato se za to področje uporablja slovensko nacionalno pravo – ZMZPP. Izvršba na podlagi odločbe tujega sodišča se sme v Sloveniji dovoliti in opraviti, če ta izpolnjuje pogoje iz ZMZPP (prvi odstavek 13. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). ZMZPP v prvem odstavku 94. člena določa, da je tuja sodna odločba izenačena z odločbo slovenskega sodišča in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije (gre za t.i. delibacijski postopek).

8. ZMZP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva, da morata biti izpolnjeni pozitivni predpostavki: predlagatelj mora predlogu za priznanje priložiti tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis ter predložiti potrdilo pristojnega tujega organa o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana (prvi odstavek 95. člena ZMZPP).1 Hkrati ne smejo biti izpolnjene naslednje negativne predpostavke: izključna pristojnost slovenskega sodišča (97. člen ZMZPP), _res iudicata_ (99. člen ZMZPP), nasprotje z javnim redom Republike Slovenije (100. člen ZMZPP), neobstoj vzajemnosti z izvorno državo (101. člen ZMZPP), kršitev kontradiktornosti (96. člen ZMZPP2) ter utemeljitev pristojnosti sodišča države izvora na prekomernih pristojnostih (98. člen ZMZPP3).4 **Pravnomočnost tuje odločbe kot pozitivna predpostavka za priznanje in izvršitev**

9. Pravnomočnost daje sodni odločbi trdnost oziroma avtoriteto. Pravno razmerje, na katero se sodna odločba nanaša, postane „pravno utrjeno“ šele z njeno pravnomočnostjo. Gre za lastnost, ki pravnim subjektom sporoča, da se na sodno odločbo lahko zanesejo. V pravnomočno urejena pravna razmerja praviloma ni mogoče posegati (izjema so izredna pravna sredstva). Tako se krepi pravni red in varstvo pridobljenih pravic ter posledično pravna varnost kot atribut pravne države (2. člen Ustave RS). Formalna pravnomočnost pomeni, da sodne odločbe ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, medtem ko se materialna pravnomočnost kaže v vezanosti na vsebino odločbe; to kar je pravnomočno razsojeno je treba šteti za resnično – pozitivni vidik materialne pravnomočnosti (_res iudicata pro veritate accipitur_), hkrati pa je prepovedano ponovno odločanje o isti stvari – negativni vidik materialne pravnomočnosti (_ne bis in idem_).5

10. Tuja sodba odločba se v delibacijskem postopku prenese v slovenski pravni red – njeni učinki se izenačijo z učinki domačih sodnih odločb. Domače sodne odločbe pridobijo pravne učinke šele s pravnomočnostjo, kar mora veljati tudi za tuje. Prizna se lahko šele pravnomočna tuja sodna odločba, kar je v interesu pravne varnosti, kakor tudi smotrnosti in ekonomičnosti postopka, saj bi v nasprotnem primeru do pravnomočnosti obstajala nevarnost njene razveljavitve ali spremembe in bi se delibacijski postopek lahko izjalovil. Da je pravnomočnost tuje sodbe odločbe predpostavka za njeno priznanje in razglasitev izvršljivosti, izhaja tudi iz dolžnosti predložitve potrdila pristojnega tujega organa o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana (prvi odstavek 95. člena ZMZPP).

**O dovoljenosti objektivne pritožbene novote**

11. Po 111. členu ZMZPP se v postopku priznanja tujih sodnih odločb smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Skladno z 42. členom ZNP-1 se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. ZNP-1 vprašanja pritožbenih novot ne ureja celovito, ampak v 34. členu določa le (širšo) pravico pritožnika, da vselej navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, če so v korist oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Ker ZNP-1 ne daje splošnega odgovora o dopustnosti novot, je treba glede tega smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

12. Na podlagi 337. člena ZPP je mogoče v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma ob pogojih iz 286. člena do konca glavne obravnave. V pravdnem postopku objektivne meje pravnomočnosti sodbe zajemajo le dejstva, ki obstajajo ob koncu glavne obravnave. Uveljavljeno je stališče, da se pritožnik ne more sklicevati na dejstva, nastala po koncu glavne obravnave (objektivne novote), temveč se lahko sklicuje le na subjektivno nova dejstva, tj. tista, ki so obstajala do konca glavne obravnave, a jih stranka brez lastne krivde ni mogla navesti prej. Pravnomočnost se namreč razteza samo na tisti sklop dejstev, ki jih je bilo mogoče še vključiti v procesno gradivo. Sodišče lahko pri sojenju upošteva le tisto, kar je obstajalo v času sojenja.6

13. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je predlagalni postopek in v njem je uveljavljeno razpravno načelo, zato ni mogoče na načelni ravni izključiti smiselne uporabe pravil ZPP o prekluziji. Vendar pa mora sodišče določbe ZPP smiselno uporabiti tako, da upošteva naravo postopka.7 **Presoja okoliščin konkretnega primera**

14. V konkretnem primeru je nasprotni udeleženec navedel dejstvo, ki je nastopilo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje, tj. po 27. 5. 2022, saj je odločba srbskega pritožbenega sodišča bila izdana šele 9. 6. 2022. Glede na posebno naravo delibacijskega postopka bi bila prepoved objektivne novote neustrezna. Namen takšnega postopka ni v rešitvi spora med strankama z različnimi interesi, temveč v priznanju učinkov tuji odločbi z njenim prenosom v domači pravni red. Postopek je eden od izrazov načela suverenosti, saj državi omogoča, da izvaja sodno oblast na svojem ozemlju. Z vidika namena delibacijskega postopka bi bilo nevzdržno, da bi se kot pravno veljavna priznala nepravnomočna, celo neobstoječa tuja sodna odločba. Neobstoječe sodne odločbe že po naravi stvari ni mogoče priznati.

15. Pritožbeno sodišče v Kragujevcu je s sklepom Gž2-213/22 z dne 9. 6. 2022 razveljavilo tujo sodno odločbo, ki je predmet priznanja in izvršitve. Iz obrazložitve izhaja, da je predhodno bilo razveljavljeno tudi potrdilo o njeni pravnomočnosti. Ker je bil razveljavljen učinek pravnomočnosti tuje sodne odločbe kakor tudi sama tuja sodna odločba, je pritožba utemeljena.

**O stroških postopka**

16. Po drugem odstavku 165. člena ZPP sodišče, kadar spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Po 110. členu ZMZPP sodišče odloči o stroških postopka po pravilih, ki bi se uporabljala v primeru, če bi o zadevi odločalo sodišče ali drug organ Republike Slovenije. V konkretnem primeru so to pravila nepravdnega postopka. V nepravdnih postopkih vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če je postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, krijejo stroške ti udeleženci (prvi in tretji odstavek 40. člena ZNP-1).

17. Postopek priznanja tuje sodne odločbe, izdane v postopku, v katerem je predlagateljica nastopala kot tožnica in ji je bila priznana terjatev, je izključno v njenem interesu. Zato sama krije stroške delibacijskega postopka. V zvezi s tem Vrhovno sodišče pripominja, da je nepravilno naziranje sodišča prve stopnje, da mora nasprotni udeleženec predlagateljici povrniti stroške odgovora na ugovor, ker je ugovorni postopek v njegovem interesu. Sodišče prve stopnje je ugovorni postopek izoliralo od širšega postopka priznanja in izvršitve. Ugovor je le obrambno sredstvo nasprotnega udeleženca v postopku, ki je v interesu predlagateljice.

18. Nasprotnemu udeležencu pripadajo stroški pooblaščenca odvetnika za sestavo pritožbe (druga alineja 5. točke tar. št. 31 Odvetniške tarife – OT)8 v višini 200 točk9 in materialni stroški (tretji odstavek 11. člena OT) v višini 4 točk. Ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znašajo skupaj stroški pooblaščenca nasprotnega udeleženca 122,40 EUR. Navedeni znesek mora predlagateljica povrniti nasprotnemu udeležencu v 15 dneh.

1 Če tuja sodna odločba ali njen overjen prepis nista sestavljena v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, mora stranka, ki zahteva priznanje, predložiti tudi overjen prevod tuje sodne odločbe v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi (drugi odstavek 95. člena ZMZPP). 2 Sodišče Republike Slovenije zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. Zlasti se šteje, da oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. 3 Gre za pristojnosti, ki temeljijo na državljanstvu tožnika, premoženju toženca v državi, kraju osebne vročitve ali ki ne upoštevajo sporazuma o pristojnosti. 4 Več o predpostavkah priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe Denis Baghrizabehi, Jure Jakšić, Priznanje in izvršitev sodb v civilnih in gospodarskih zadevah po brexitu, Pravna praksa, št. 1-2, 2022, str. 23-25, ter Dragica Wedam Lukić, Priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v Republiki Sloveniji, Pravni letopis, letnik 4, 2011, str. 133-151. 5 Dragica Wedam-Lukič, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009 , str. 146–147. 6 Drugače je z dokazi. Ker se pravnomočnost na njih ne nanaša, je vseeno, kdaj so nastali – bistveno je, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki so jih zajemale objektivne in časovne meje pravnomočnosti. V primeru, da stranka predloži dokaze, ki so nastali po zaključku glavne obravnave, ne gre za kontrolno funkcijo pritožbe – strankin protest zoper nepravilno in nezakonito sojenje, temveč za odpravo škodljivih posledic naključja, ki se ji je pripetilo. Več o tem Jan Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 228–229. Glede prepovedi objektivnih pritožbenih novot tudi VSRS sodba II Ips 507/99 z dne 3. 2. 2000 in druge. 7 Glej VSRS sklep Cp 18/2017 z dne 5. 3. 2018 in Cp 16/2001 z dne 5. 12. 2001. 8 Nasprotni udeleženec stroškov za ugovor ni priglasil. 9 Gre za neocenljivo zadevo.