Jedro

Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča toženca ne zatrjujeta.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Ljubljani je v teku pravdna zadeva zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ničnosti upravno izplačilne prepovedi in ugotovitve obstoja terjatve. Toženca z vlogama z dne 5. 9. 2013 med drugim predlagata prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki jo utemeljujeta z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Navajata, da obstaja upravičen dvom v nepristranskost sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki so povezani med seboj in z odvetnico tožnice, zato načrtno šikanirajo toženca.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki je odločal o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 5. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča toženca ne zatrjujeta. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po ZPP. „Povezanost“, ki jo pavšalno omenjata, ne more imeti za posledico delegacije pristojnosti. Svojih dvomov v nepristranskost sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani ne utemeljujeta s konkretnimi okoliščinami, čeprav bi to morala storiti. Tudi predlog stranke za delegacijo je namreč vloga, ki mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka enostavna vloga, obsegati vse sestavine, določene s konkretnim procesnim dejanjem. Zlasti mora stranka navesti dejstva, na katera opira svoj predlog (četrti odstavek 105. člena ZPP).

6. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.