Jedro

V primerih, ko sodba stranki ni bila vročena, postopa sodišče v skladu z 42. členom ZIZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožencu tožba ni bila pravilno vročena, in dovolilo obnovo postopka ter razveljavilo zamudno sodbo II P 3047/2005 s 25. 11. 2005. 2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in spremenilo prvostopenjski sklep tako, da je predlog za obnovo zavrglo.

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je toženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na obrazložitev sklepa z 21. 5. 2007, s katerim je sodišče zavrnilo toženčev predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti. Sodišče je pri odločanju o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti ugotavljalo le formalno pravilnost vročilnic, ne pa tudi vsebinskih razlogov. Te je obravnavalo v postopku obnove. Ugotovilo je, da vročitev tožbe ni bila v skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP). Zavrnitev predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti ne more predstavljati razloga za zavrženje predloga za obnovo postopka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo in pomeni poseg v pravnomočnost. Razumljivo je, da je določbe, ki omogočajo širjenje časovne meje za vložitev tega predloga treba razlagati omejevalno. Pri razlogu kršitve načela kontradiktornosti teče subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo od trenutka vročitve sodbe, če pa bi rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. V konkretnem primeru je zamudna sodba postala pravnomočna 20. 12. 2005, toženec pa s predlogom za razveljavitev potrdila o izvršljivosti ni uspel. Zoper odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti z 21. 5. 2007 se ni pritožil in sklep je postal pravnomočen, kar pomeni, da so sodišče in stranke nanj vezani. Dne 18. 9. 2006 vložen predlog za obnovo postopka je tudi po mnenju Vrhovnega sodišča prepozen, saj ni bil vložen v roku 30 dni od 20.12.2005, ko je zamudna sodba postala pravnomočna. Obnovitveni razlog iz 2. tč. 394. čl. ZPP je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodbe, ne pa, če ji sodišče nato ni vročilo sodbe. Vročitev sodbe je namreč sploh predpostavka pravnomočnosti, s tem pa tudi obnove postopka. Obnovi se lahko le postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. V primerih, ko sodba stranki ni bila vročena, postopa sodišče v skladu z 42. členom Zakona o izvršilnem postopku (Ur. L. RS št. 51/98).

7. Uveljavljena revizijska razloga po povedanem nista podana, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).