Jedro

Glede na dejstvo, da je bil tožnik po odločbi za brezplačno pravno pomoč pooblaščen za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, je tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru treba šteti, da je tožnik z zastopanjem na glavni obravnavi dne 24. 4. 2007 izvršil zadnje odvetniško opravilo, za katerega je bil po navedeni odločbi pooblaščen. Kljub temu pa je tožba utemeljena, saj je tožena stranka v nasprotju s citiranimi predpisi rok 8 dni za vrnitev napotnice štela od dneva, ko je bila opravljena zadnja odvetniška storitev (zastopanje na glavni obravnavi z razglasitvijo sodbe dne 24. 4. 2007), namesto od dneva, ko je bila napotnica popolna, torej od dneva, ko je bil izstavljen stroškovnik.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča A, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. ... z dne 4. 6. 2007 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 350,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe brezobrestno, po izteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči v zadevi Okrožnega sodišča A, opr. št. ..., po stroškovniku in napotnici, opr. št. ... z dne 3. 4. 2006, vrnjeni dne 9. 5. 2007, zavrne. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik kot odvetnik določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči prosilki AA z odločbo, opr. št. ... z dne 3. 4. 2006, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku dodelitve otrok. Dne 9. 5. 2007 je tožnik vrnil napotnico in stroškovnik, v katerem je zaznamoval stroške zastopanja na podlagi navedene odločbe o brezplačni pravni pomoči. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je po vpogledu v priloženo dokumentacijo ugotovil, da tožnik ni pravočasno vrnil napotnice, to je v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, torej da ni ravnal v skladu s tretjim in petim odstavkom 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2006-UPB1, v nadaljevanju ZBPP). Iz priložene napotnice namreč izhaja sklenjen dogovor med odvetnikom oziroma tožnikom in prosilcem za brezplačno pravno pomoč, da napotnico vrne izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej tožnik. V skladu s četrtim in petim odstavkom 40. člena ZBPP mora napotnico odvetnik vrniti v roku 8 dni od dneva, ko je napotnica popolna. Napotnica pa je popolna, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila pravne pomoči in je dolžan izstaviti račun. V skladu z 19. členom Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003, v nadaljevanju: OT) je odvetnik dolžan izstaviti stranki oziroma v konkretnem primeru naročniku storitve, to je organu za brezplačno pravno pomoč, račun za opravljeno odvetniško storitev najkasneje 8 dan po tem, ko je storitev opravljena. Kot to določa drugi odstavek omenjenega člena pa se šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Pooblastilno razmerje pa je v konkretnem primeru bilo vzpostavljeno in določeno z odločbo o brezplačni pravni pomoči in je veljalo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku dodelitve otrok. Iz spisa, opr. št. ... Okrožnega sodišča A izhaja, da je bila dne 24. 4. 2007 na glavni obravnavi razglašena sodba, ki je postala še istega dne pravnomočna, saj so se pravdne stranke odpovedale pravici do pritožbe. Odvetnik v priglasitvi stroškov na napotnici ni navedel, da bi po zastopanju na obravnavi dne 24. 4. 2007, na kateri je bila tudi razglašena sodba, opravil še kakšno dejanje pravne pomoči za stranko, zato je ugotoviti, da je od navedenega zadnjega dejanja pravne pomoči, to je od dne 24. 4. 2007, pa do vrnitve napotnice dne 9. 5. 2007 preteklo več kot 8 dni, kar pomeni, da je napotnica vrnjena prepozno. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik sodbo prejel dne 3. 5. 2007, vendar pa ta datum za presojo pravočasnosti vrnitve napotnice ne more biti odločilen, saj je bila sodba razglašena na glavni obravnavi dne 24. 4. 2007, na kateri se je tožnik seznanil z odločitvijo sodišča in se je pritožbi zoper sodbo odpovedal. Tožnik v tožbi navaja, da je pristojni organ tožene stranke zmotno tolmačil predpis. Res je bila v konkretnem primeru sodba razglašena na glavni obravnavi in da sta se pravdni stranki odpovedali pravici do pritožbe, vendar pa to ne pomeni, da je bilo to zadnje dejanje, ki ga je tožnik kot pooblaščenec v tej zadevi za stranko dejansko opravil. Izhajati je treba namreč iz dejstva, da mora sodišče izdelati tudi pisni odpravek sodbe, kar pomeni, da mora biti ta strankam dostavljena. Sama razglasitev sodbe na naroku ob tem, ko se stranki odpovesta pravici do pritožbe, še ne pomeni zaključka postopka. Jasno je, da je bil pisni odpravek sodbe vročen obema pravdnima strankama. Čeprav sta se stranki odpovedali pravici do pritožbe pa bi lahko po vročitvi pisnega odpravka sodbe ugotovili, da ima odpravek sodbe kakršno koli napako, zmoto ali pomoto v številkah. Takšna možnost izhaja tudi iz določb Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl., v nadaljevanju: ZPP), ki vendarle določajo, da lahko sodišče po uradni dolžnosti, pa tudi na predlog strank, popravi sodbo, če za to obstajajo razlogi, določeni v zakonu. To pa po mnenju tožnika pomeni, da ni zadnje dejanje razglasitev sodbe in odpoved pravici do pritožbe, ampak je glavno dejanje tudi prejem pisnega odpravka sodbe, saj je v kolikor je pisni odpravek izdan, odločilno, kaj piše v pisno izdelani sodbi, ne pa kaj je zapisano na zapisniku o glavni obravnavi. Tožnik je pisni odpravek sodbe prejel 3. 5. 2007 in stroškovnik vložil dne 9. 5. 2007, kar je v 8 dnevnem roku od tedaj, ko je pisni odpravek prejel. Šele ko je tožnik prejel pisni odpravek sodbe in tega primerjal z izrekom sodbe, izrečenim na glavni obravnavi, je zadeva dejansko zaključena. Po mnenju tožnika bi organ tožene stranke moral šteti, da je postopek zaključen s sodbo in to s prejemom pisnega odpravka sodbe, ne glede na to, da sta se pravdni stranki pravici do pritožbe odpovedali že ob razglasitvi sodbe na glavni obravnavi. Samo dejstvo, da pa tožnik dejansko ni priglasil nobenih drugih stroškov, ki bi sledili še po razglasitvi sodbe pa po mnenju tožnika ne more bit odločilnega pomena, saj je splošno znano, da sodišče prejema in pregleda sodbe kot posebne postavke stroškov ne priznava. Zato teh stroškov tudi ni priglasil. Iz navedenih razlogov tožnik sodišču predlaga, da izpodbijan sklep odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka je na poziv sodišča dostavila upravne spise v tej zadevi, na tožbo pa ni odgovorila.

K 1. točki izreka.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je tožnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči strokovni službi za brezplačno pravno pomoč pravočasno oddal napotnico, v roku iz četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 40. člena ZBPP. Tožena stranka je namreč tožnikov predlog za povrnitev stroškov izvajanja pravne pomoči z izpodbijanim sklepom zavrnila na podlagi petega odstavka 40. člena ZBPP, ker je prepozno oddal napotnico.

V skladu z določbo petega odstavka 40. člena ZBPP oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če v primeru iz tretjega odstavka tega člena ne vrne napotnice v roku, določenem v četrtem odstavku tega člena. Po določbi četrtega odstavka 40. člena ZBPP mora upravičenec vrniti napotnico v roku 8 dni, od dneva, ko je bila napotnica popolna.

Glede na to, da je bil tožnik kot izvajalec pravne pomoči dolžan vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, kar med strankami ni sporno in je razvidno tudi iz priložene napotnice z dne 3. 4. 2006, in v skladu s prej citiranimi določbami četrtega in petega odstavka 40. člena ZBPP, je torej tožnik kot izvajalec pravne pomoči dolžan vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku 8 dni, od dneva, ko je napotnica popolna.

Upoštevaje določbo prvega in drugega odstavka 40. člena ZBPP je napotnica popolna, ko so po končani opravi storitev pravne pomoči priloženi vsi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku in morebitna potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka.

Po določbi šestega odstavka 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Na podlagi določbe prvega odstavka 19. člena OT je odvetnik dolžan najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena, izstaviti račun, pri čemer se po določbi drugega odstavka istega člena šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa.

Glede na citirane določbe je odvetnik kot izvajalec pravne pomoči po ZBPP dolžan v skladu z 19. členom OT najkasneje v roku 8 dni po izvršitvi vseh opravil, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja, izstaviti račun oziroma izdelati stroškovnik za opravljene storitve. Napotnico s priloženim stroškovnikom in morebitnimi drugimi prilogami pa je v skladu z določbami 40. člena ZBPP treba vrniti strokovni službi v nadaljnjih osmih dneh od dneva, ko je bila napotnica popolna, torej ko ji je bil priložen stroškovnik.

V skladu z navedenim je torej napačno stališče tožene stranke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je napotnica popolna, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila pravne pomoči in je dolžan izstaviti račun ter je tako rok osem dni za vrnitev napotnice štela od dneva, ko je odvetnik opravil vse storitve, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja, namesto od dneva, ko je bil k napotnici priložen stroškovnik, oziroma ko je bila napotnica popolna.

Iz podatkov spisa izhaja in med strankama tudi ni sporno, da je bil tožnik kot odvetnik z odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči, opr. št. ... z dne 3. 4. 2006 določen za izvajanje pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v postopku dodelitve otrok. Prav tako med strankama ni sporno, da je bila pravdna zadeva dodelitve otrok zaključena s sodbo Okrožnega sodišča A, opr. št. ... z dne 24. 4. 2007, ki je bila razglašena na glavni obravnavi dne 24. 4. 2007, tožniku pa je bil pisni odpravek te sobe vročen dne 3. 5. 2007. Glede na dejstvo, da je bil tožnik po odločbi za brezplačno pravno pomoč pooblaščen za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, je tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru treba šteti, da je tožnik z zastopanjem na glavni obravnavi dne 24. 4. 2007 izvršil zadnje odvetniško opravilo, za katerega je bil po navedeni odločbi pooblaščen. Enako je razvidno tudi iz stroškovnika, zato so bili s tem dnem izpolnjeni pogoji, da v skladu z 19. členom OT izda račun za opravljene odvetniške storitve ter nato vrne popolno napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč. Zato so po presoji sodišča neutemeljeni tožbeni ugovori, da bi morala tožena stranka šteti, da je tožnik v celoti izvršil vsa opravila, za katera je bi pooblaščen z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, s tem, ko mu je bil dne 3. 5. 2007 vročen pisni odpravek sodbe, ter je od tega opravila treba šteti 8 dnevni rok za vrnitev napotnice.

Kljub temu pa je tožba utemeljena, saj je tožena stranka v nasprotju s citiranimi predpisi rok 8 dni za vrnitev napotnice štela od dneva, ko je bila opravljena zadnja odvetniška storitev (zastopanje na glavni obravnavi z razglasitvijo sodbe dne 24. 4. 2007), namesto od dneva, ko je bila napotnica popolna, torej od dneva, ko je bil izstavljen stroškovnik, saj drugih prilog k napotnici ni bilo. Sodišče namreč meni, da tudi v primeru, ko je zavezanec za vrnitev napotnice ista oseba, kot je zavezanec za izstavitev stroškovnika, po določbah 40. člena ZBPP zanjo velja isti rok za vrnitev napotnice kot za upravičenca do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da rok teče od dneva, ko je napotnica popolna. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil stroškovnik sestavljen dne 7. 5. 2007, (popolna) napotnica s priloženim stroškovnikom, pa je bila strokovni službi vrnjena dne 9. 5. 2007, kar je v roku iz četrtega odstavka 40. člena ZBPP.

Iz navedenega razloga je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1).

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka v skladu z ugotovitvami in stališči sodišča v tej sodbi pravilno uporabiti določbe ZBPP ter šteti vrnitev napotnice za pravočasno in odločiti o priglašenih stroških.

K 2. točki izreka.

Tožnik je s tožbo zahteval tudi povrnitev stroškov postopka za zastopanje po odvetniku in sicer za sestavo tožbe 200 točk, za prejem in pregled sodbe 50 točk, za poročilo stranki 20 točk, za materialne stroške 2%, vse povečano za 20% DDV, in za sodno takso za tožbo.

Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov postopka skladno s pravilnikom, ki ga plača toženec. V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007, v nadaljevanju: Pravilnik) se tožniku v tej zadevi priznajo pavšalni stroški postopka v višini 350,00 eurov.