Jedro

Glede na ugotovljeno premoženje in njegovo vrednost – solastništvo nepremičnine (čemur tožnik ne oporeka) je pravilna in zakonita odločitev organa za BPP, da je zavrnil prošnjo prosilca za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter v postopku mediacije, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. II P 996/2009, zaradi ugotovitve neobstoja zastavne pravice – hipoteke (pcto. 35.000,00 EUR) ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi je navedel, da iz listinskih dokazil, ki so bili priloženi prošnji, ter iz pridobljenih dokumentov s strani pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč izhaja, da premoženje prosilke in njenih družinskih članov presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,04 EUR), kar po določbi 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izključuje prosilkino pravico do brezplačne pravne pomoči. Prosilkin mož je solastnik nepremičnin, v katerih ne biva in sicer nepremičnine, ki je vpisana v z.k. Okrajnega sodišča v Domžalah, k.o. ..., vl. št. ..., št. parc. 30/1.S ter parc. št. 1843. Obe nepremičnini na podlagi 1. alinee 2. odstavka 23. člena ZSV nista izvzeti kot premoženje, ki se ne upošteva, ker gre za nepremičnini, v katerih prosilka s svojo družino ne biva. Zato je pristojni organ vpogledal v obvestilo GURS-a o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin glede vrednosti. Skupna vrednost navedenih nepremičnin na podlagi izračuna posplošene tržne vrednosti nepremičnin iz sistema množičnega vrednotenja znaša 146.831,00 EUR. Prosilkin mož je do 1/6 lastnik teh nepremičnin. Upoštevaje lastniški delež prosilkinega moža, s katerim lahko prosto razpolaga, pripada nanj premoženje v višini 24.471,83 EUR, kar izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Ker torej prosilka in njena družina že z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presegata limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se pristojni organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja in presojo lastnega dohodka prosilke in njene družine.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da podaja ugovor oziroma pritožbo na odločbo BPP. Navaja, da ne bo dolgovezila ter prilaga dokument (sodbo Upravnega sodišča U 368/2004 z dne 14. 4. 2004 – A2), iz katerega je razvidno stanje. Brezplačna pravna pomoč ji je bila neupravičeno zavrnjena, zadeva pa je ista kot leta 2004. Smiselno predlaga odpravo odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev organa, pristojnega za brezplačno pravno pomoč, da tožeča stranka do brezplačne pravne pomoči ni upravičena, ker ne izkazuje, da bi glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, ne zmogla brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, temelji na dejanskih ugotovitvah, da premoženje prosilke oziroma njenih družinskih članov presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,04 EUR), kar po določbi 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka ne ugovarja ugotovljenemu dejstvu, da je prosilkin mož solastnik nepremičnin, v katerih ne biva, in sicer nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Domžalah, k.o. ..., vl. št. ..., št. parc.: 30/1S ter parc. št. 1843. Ne ugovarja tudi vrednosti navedenih nepremičnin, ki jo je organ ugotovil na podlagi izračuna posplošene tržne vrednosti nepremičnin iz sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in znaša 146.831,00 EUR. Upoštevaje lastninski delež prosilkinega moža, s katerim lahko prosto razpolaga, pripada nanj premoženje v višini 24.471,83 EUR, kar kot že zgoraj rečeno, izključuje prosilkino pravico do brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka meni, da ji je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno zavrnjena, sklicuje pa se na sodbo tega sodišča U 368/04 z dne 14. 4. 2004. Meni, da bi moral organ enako odločiti kot je v zadevi, ki je bila presojana s citirano sodbo, saj se stanje ni spremenilo. Uvodoma sodišče ugotavlja, da je bila zadeva po citirani sodbi presojana na podlagi ZBPP, ki je bil objavljen v Uradnem listu, št. 48/2001. Po takratni določbi 2. odstavka 19. člena ZBPP se je za premoženje iz 1. odstavka tega člena štelo vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo. Navedena zadeva pa se presoja po spremenjenih določbah ZBPP, ki v 14. členu napotuje na določbe ZSV. ZSV pa v 23. členu določa, kot je bilo citirano. V 2. odstavku 23. člena ZBPP je določeno, katero premoženje se ne upošteva v okviru premoženja iz 1. odstavka 23. člena ZBPP, v obravnavani zadevi pa je ugotovljeno, da gre za nepremičnine, ki ne pomenijo stanovanja, v katerem družina živi; ne gre za premoženje, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri pridobivanju lastnega dohodka; ne za predmete, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe; ali za osebno vozilo. S sklicevanjem na sodbo U 368/2004 kot razlog za nepravilno uporabo materialnega prava, ob enakem dejanskem stanju, torej tožeča stranka ne more uspeti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.