Jedro

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sprejelo izpovedbo tožnika, ker se ta sklada z predloženimi dokaznimi listinami kot so naročilnica in dobavnica. Dejstvo, da je izpovedba druge stranke - toženca različna od tožnikove zato ne pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, saj prvostopno sodišče tej izpovedbi ni poklonilo vere.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki znesek 1.000.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.9.1994 dalje od plačila ter ji povrne pravdne stroške v višini 130.030,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.1.1998 dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar v posledici vodi tudi v nepravilno odločitev. Opozarja, da je naročilnica datirana z dne 18.7.1994, dobavnica pa z dne 19.7.1994. Zato tožeča stranka v enem dnevu 2001 komadov otroških kuhalnikov ni mogla izdelati. Vtoževana terjatev po navedbah tožene stranke ne izhaja iz naročilnice, dobavnice in računa, temveč gre za premoženjskapravno razmerje med njim in med tožečo stranko, ki je nastalo zaradi posojila denarja tožeče stranke pri pokojnem očetu tožene stranke H.I.. Prvostopno sodišče nepravilno teh navedb tožene stranke ni upoštevalo, zaradi česar je odločitev izpodbijane sodbe nepravilna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo prvostopne sodbe, da je prepričljivejša izpovedba tožnika, ki je tudi podprta s priloženimi dokazili. Listinski dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka (naročilnica št. 112 z dne 18.7.1994, račun tožeče stranke št. 23/94 z dne 19.7.1994 in dobavnica pod št. 1/94 z dne 19.7.1994; priloge A2, A3 in A4) potrjujejo izpovedbo tožeče stranke, da je tožena stranka naročila 2001 komadov otroških igrač in jih tudi prevzela. Zato je pravilno opredelilo pravni odnos med toženo in tožečo stranko, kot prodajno pogodbo po 1. odstavku 454. člena ZOR.

To pa pomeni, da je toženec dolžan plačati kupnino, ki se nanaša na izročeno blago.

Iz izpovedbe tožnika J. B. izhaja, da je toženec naročene otroške igrače, ki jih je imel tožnik že izdelane najprej odpeljal (oziroma so mu bile dobavljene), šele kasneje pa je izdal tožniku za njih naročilnico. Ob takšnem ravnanju toženca je zato razumljivo, da je naročilnica tožene stranke datirana z dne 18.7.1994, dobavnica pa le dan kasneje dne 19.7.1994. Tako v zvezi s tem niso sprejemljivi pomisleki tožene stranke v pritožbi. Opravičen dvom o resničnosti dejstev, na katera se opira sodba sodišča prve stopnje, ni podan.

Pritožbeno sodišče se tudi strinja z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, da "zgodba", ki jo ves čas ponuja tožena stranka ni logična, niti sprejemljiva, saj je priložene dokazne listine (naročilnica in dobavnica) ne potrjujejo, niti to ne izhaja iz izpovedbe samega tožnika. Toženec zaenkrat ni zadovoljivo pojasnil, zakaj je glede na takšno svojo "zgodbo" naročilnico tožeči stranki sploh izdal in dobavo potrdil, če naj bi šlo za povsem drugačen dogovor. Pravilna je tudi ocena izpodbijane sodbe, da zaslišanje M.J. kot posojilodajalca denarja pokojnemu očetu tožene stranke H.I., za odločitev v omenjeni zadevi ne more biti pravno upoštevna, zaradi česar je sodišče pravilno predlog za zaslišanje te priče zavrnilo. Na poslovni odnos med strankama, ki ga izkazuje tožnik s priloženimi listinami namreč ne more vplivati eventuelno posojilo, ki ga je pokojni oče toženca prejel za tožnika od M.J..

Pritožbeni razlogi tožene stranke tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo toženca zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 368. členom ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pooblaščenec pritožnika ni posebej uveljavljal.