Jedro

Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na njen namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe.

Po 195. členu OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičena do dodatka za nego otroka, ne zadošča za sklep o njeni nepoštenosti. Tožnica ni navajala, da bi toženko o morebitni odpadli pravni podlagi oziroma o tem, da ji zaradi zaposlitve sina renta ne pripada več, obvestila. In prav na takšnem obvestilu o nastopu spremenjenih okoliščin, ki bi lahko imelo za posledico spremembo dosojene rente, in na podlagi katerega bi se prejemnik moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov (in bi bil torej nepošten), temelji odločba VSL Sodba I Cp 1011/2019 z 21. 8. 2019, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.

Izrek

I.Pritožbi zoper sodbo s 7. 5. 2024 se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

-v II. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 5.558,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov rente v višini 75,11 EUR od datumov njihovega prejema do plačila."

-v III. točki izreka tako, da pravdni stranki nosita svoje stroške postopka.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijani, a nespremenjeni I. točki izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožbi zoper sklep z 10. 9. 2024 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožnice za povrnitev stroškov sodne takse v znesku 285 EUR zavrne.

III.Tožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene pritožbene stroške v znesku 96,26 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave in sodbo z dnem 6. 7. 2017 odpravilo mesečno rento, ki jo je tožnica v znesku 75,11 EUR dolžna od 1. 1. 2003 dalje plačevati toženki na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 11/2003 z 11. 1. 2007 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1896/2007 z 12. 9. 2007 (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnici plača 5.558,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema posameznih mesečnih zneskov dalje do plačila (II. točka izreka) ter ji v 30 dneh od prejema sodbe povrne 1.063,96 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Na predlog tožnice je bil izdan dopolnilni sklep, s katerim je toženki naložilo, da tožnici povrne (še) nadaljnje pravdne stroške v znesku 285 EUR v 15 dneh, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Zoper sodbo in dopolnilni sklep toženka vlaga pravočasni pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku1 . V pritožbi zoper sodbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga ugoditev pritožbi in vračilo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da je tožbeni zahtevek pripoznala le glede ukinitve rente. Izrecno je poudarila, da je ukinitev možna le za naprej in ne od 6. 7. 2017 dalje, kot to zahteva tožnica v tožbi. Zato je ugotovitev sodišča, da gre v tem delu zahtevka za pripoznavo v celoti, nepravilna. Če bi sodišče menilo, da so njene navedbe glede pripoznave nejasne, bi jo moralo v okviru materialnega procesnega vodstva na to opozoriti. Do njenih navedb, da ni dolžna vračati nobenih prejemkov za nazaj, se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da sodbe ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Opozarja na zastaranje, na katerega se je sklicevala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa teh njenih navedb ni upoštevalo in se ni opredelilo do ugovora zastaranja. Očitek sodišča, da bi se zaradi zavrnitve socialnih transferjev morala zavedati možnosti, da do rente ni več upravičena, je neživljenjski.

4.V pritožbi zoper dopolnilni sklep toženka navaja, da priglašeni strošek sodne takse ne predstavlja nadaljnjega stroška. Ker je zahtevek delno pripoznala, ni dolžna plačati nobenih stroškov tega postopka, tudi ne stroškov sodne takse. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani dopolnilni sklep spremeni tako, da predlog za odmero stroškov zavrne.

5.Tožnica je odgovorila na pritožbo toženke zoper sodbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Odgovor na pritožbo zoper dopolnilni sklep ni bil vložen.

6.Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper dopolnilni sklep je v celoti utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo

7.Toženki je bila s sklepom in sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 11/2003 z dne 11. 1. 2007 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1896/2007 z dne 12. 9. 2007 zaradi težke invalidnosti sina in skrbi zanj za izpad na zaslužku od 1. 1. 2003 dalje dosojena mesečna renta v znesku 75,11 EUR. A. A. je 20. 9. 2016 postal polnoleten in 5. 7. 2017 uspešno zaključil šolanje in pridobil poklic tehnik računalništva. V pravnomočno zaključenem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu P 139/2018 je bilo ugotovljeno, da je A. A. v svojem poklicu sposoben delati pod posebnimi pogoji 4 ure, zato mu je bila za čas od julija 2017 dalje dosojena mesečna renta za polovični delovni čas, poleg lastnega dohodka pa prejema tudi nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč. Z nastopom navedenih okoliščin so odpadli razlogi za opustitev zaposlitve toženke in za prejemanje prisojene mesečne rente, zato tožnica s predmetno tožbo zahteva njeno ukinitev in vračilo že izplačanih zneskov od trenutka spremenjenih okoliščin dalje.

8.Obligacijski zakonik2 v 175. členu določa, da lahko sodišče na zahtevo oškodovanca za naprej poveča rento, lahko pa jo na zahtevo oškodovalca zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Pravno upoštevne so le tiste spremenjene okoliščine, do katerih je prišlo v času po izdaji odločbe o določitvi oziroma zvišanju rente.

9.Toženka je v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek na ukinitev mesečne rente. V primeru pripoznave zahtevka sodišče prve stopnje brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi (316. člen ZPP), razen če gre za zahtevek, s katerim tožeča stranka ne more razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Pri sodbi na podlagi pripoznave sodišče, z izjemo že omenjenega preizkusa o nedopustnem zahtevku, ne ugotavlja dejstev ter tudi ne uporabi materialnega prava.3 Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna ter se mora nanašati na tožbeni zahtevek oziroma na njegov del.

10.Pritožba pravilno opozarja, da se je toženkina pripoznava v odgovoru na tožbo nanašala le na ukinitev mesečne rente. Izrecno in jasno pa je ves čas postopka nasprotovala zahtevku na vračilo preveč plačanih mesečnih rent in stroškom postopka, ker je ukinitev rente možna le za vnaprej. Vendar je odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka, v kateri je ugodilo tožbenemu zahtevku na odpravo mesečne rente z dnem 6. 7. 2017, vseeno pravilna. Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe, kot je pravilno razlogovalo že sodišče prve stopnje. Namen določitve mesečne rente za povrnitev nastale škode je v tem, da se vzpostavi takšno premoženjsko stanje upravičenca, kot če škodnega dogodka ne bi bilo. Pri določitvi odškodnine v obliki denarne rente se odloča o povrnitvi bodoče škode, zato presoja temelji na predvidevanjih, izhajajočih iz normalnega, običajnega teka stvari. Takšna presoja že po naravi stvari ne more vsebovati odgovora na vprašanje razvoja vseh bodočih dogodkov, zato je v že navedenem 175. členu OZ omogočeno prilagajanje odškodnine s trenutkom naknadno pomembneje spremenjenih okoliščin.

11.Toženka v pritožbi pravilno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje glede utemeljenosti tožničinega zahtevka na vrnitev neupravičeno izplačanih zneskov mesečne rente za čas od julija 2017 do vložitve tožbe v znesku 5.558,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema posameznega izplačila do plačila. Po 195. členu OZ4 ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičena do dodatka za nego otroka, ne zadošča za sklep o njeni nepoštenosti. Tožnica ni navajala, da bi toženko o morebitni odpadli pravni podlagi oziroma o tem, da ji zaradi zaposlitve sina renta ne pripada več, obvestila. In prav na takšnem obvestilu o nastopu spremenjenih okoliščin, ki bi lahko imelo za posledico spremembo dosojene rente, in na podlagi katerega bi se prejemnik moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov (in bi bil torej nepošten), temelji odločba VSL Sodba I Cp 1011/2019 z 21. 8. 2019, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.5

12.Sodišče prve stopnje pri odločanju ni storilo v pritožbah očitanih ali uradoma upoštevanih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP). V sodbi se je v zadostni meri opredelilo do pravno pomembnih navedb strank. Razlogi za odločitev so dovolj jasni, da jih je mogoče preizkusiti. Je pa na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja delno zmotno uporabilo materialno glede vrnitvenega zahtevka na plačilo neutemeljeno izplačanih mesečnih rent, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu (I. točka izreka) sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Do pritožbenih navedb glede podanega zastaranja, ki glede na spremenjeno odločitev niso pravno pomembne, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13.Sprememba odločitve o vrnitvenem zahtevku je vplivala tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Okoliščine obravnavanega primera ne dajejo opore za matematični obračun uspeha pravdnih strank in njunih stroškov. Postavljenih je bilo več zahtevkov, uspeh strank glede zahtevkov in ugovorov je bil - tudi ob upoštevanju pripoznave zahtevka - delen. Pritožbeno sodišče je zato odločitev o stroških postopka spremenilo in jo oprlo na merilo iz drugega odstavka 154. člena ZPP. To narekuje, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

O pritožbi zoper dopolnilni sklep

14.Ker je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, je spremenilo tudi odločitev, sprejeto v dopolnilnem sklepu, da je toženka dolžna tožnici povrniti priglašeni strošek sodne takse. Tudi ta strošek tožnica nosi sama. Pritožba toženke je zato utemeljena in ji je bilo treba ugoditi (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

15.Toženka je s pritožbo zoper sodbo delno uspela. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

16.Toženki pa so bili priznani stroški pritožbe zoper dopolnilni sklep, s katero je uspela v celoti (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnica ji je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 96,26 EUR, ki ob upoštevanju vrednosti v tej pritožbi spornega predmeta (285 EUR) obsegajo nagrado za pritožbo v višini 100 odvetniških točk po 2. točki tar. št. 22 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife6 ), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (12. člen OT) ter plačano sodno takso za pritožbo (21,60 EUR).

Tako VSL Sodba II Cpg 682/2019 z dne 24. 4. 2020 in VDSS Sodba in sklep Psp 124/2025 z dne 18. 6. 2025 in A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, 3. knjiga, stran 79.

V tej določbi je zakonodajalec uredil posebno vrsto plačila, to je odškodnino za škodo zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, pri kateri je iz humanih in socialnih razlogov izvzel pravico zahtevati nazaj neutemeljeno plačane zneske odškodnine, če so bili plačani poštenemu prejemniku.

Na obvestilu o vloženi reviziji temelji tudi Pravno mnenje občne seje VSRS z dne 30. 6. 2004 in sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 193/2010 z dne 21. 11. 2013, II Ips 731/2007 z dne 23. 6. 2010, II Ips 452/2007 z dne 25. 2. 2010 in II Ips 532/2009 z dne 8. 4. 2010.

Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OT.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 175, 195 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/3, 154, 154/2, 165, 165/2, 316

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.