Jedro

Na podlagi enake dejanske podlage, kot jo je že upoštevalo v predhodnem sklepu o odlogu, zaradi pojasnjene zakonske omejenosti odloga sodišče prve stopnje ni smelo ponovno odložiti izvršbe iz posebno upravičenih razlogov (4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ), za kar si dolžnica neutemeljeno prizadeva v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v prvem sklepu zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe, v drugem pa zavrglo njen predlog za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi zoper navedena sklepa navaja, da so že v predhodnem sklepu o odlogu izvršbe navedene okoliščine, da dolžnica živi v hiši s svojo materjo, ki je hudo bolna, tako da je bilo v preteklosti potrebno njeno oživljanje zaradi srčnega zastoja. Vsak napor predstavlja nevarnost za ponovitev srčnega napada, kar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri odlogu izvršbe po uradni dolžnosti. Pojasnjuje, da je mama vlagala v navedeno nepremičnino in jo bo izselitev hudo prizadela. Pojasnjuje, da se dolgovi dolžnice poplačujejo. Prilaga mnenje CSD in medicinsko dokumentacijo. V zvezi z zavrženjem predloga za nedopustnost izvršbe pa meni, da gre po vsebini za ugovor, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo vsebinsko obravnavati. Navaja, da izvršilni naslov ni ustrezen, stečajna upraviteljica pa ni bila aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo, da zakonski pogoji za ponovni odlog izvršbe niso podani. Pravilno je upoštevalo, da je že enkrat odložilo izvršbo na podlagi istega s strani dolžnice zatrjevanega dejanskega stanja slabega zdravstvenega stanja dolžničine mame, in da je odlog izvršbe lahko le začasne narave, pri čemer je v skladu z določilom šestega odstavka 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za obravnavani primer dopustno odložiti izvršbo le za tri mesece, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo v predhodnem sklepu. Ustrezno je tudi pojasnilo, da dolžnica ni izkazala, da bi si kakorkoli prizadevala urediti bivanjsko problematiko, kar je sicer zakonski pogoj za odlog (2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ).

6. Na podlagi enake dejanske podlage, kot jo je že upoštevalo v predhodnem sklepu o odlogu, zaradi pojasnjene zakonske omejenosti odloga sodišče prve stopnje ni smelo ponovno odložiti izvršbe iz posebno upravičenih razlogov (4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ), za kar si dolžnica neutemeljeno prizadeva v pritožbi.

7. Dolžnica se v pritožbi sicer sklicuje na novo medicinsko dokumentacijo in novo mnenje centra za socialno delo, vendar glede na časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa o zavrnitvi odloga, teh sodišče druge stopnje ni smelo upoštevati v pritožbenem postopku. Ker je bil izpodbijani sklep izdan dne 29. 9. 2022, k pritožbi priloženih listin s poznejšim datumom, ki se nanašajo na poznejša dejstva, sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, kakor tudi ne sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku, saj lahko presoja le dejansko stanje, kot je bilo podano v času sprejete odločitve. O teh novih listinah in dejstvih bo presojalo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka.

8. Tudi zavrženje predloga za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je bilo pravilno. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v situaciji, ko je postal sklep o izvršbi pravnomočen, ker dolžnica ni vložila ugovora, ni dopustno vložiti navedene vloge, četudi jo bi obravnavali kot ugovor po izteku roka, za kar si dolžnica prizadeva v pritožbi. Ugovor po izteku roka je dopustno vložiti le iz razloga, ki ga brez svoje krivde dolžnik ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Neobstoj ustreznega izvršilnega naslova in pomanjkanje aktivne legitimacije bi lahko dolžnica uveljavljala pravočasno v rednem ugovoru, a ga ni podala. Svoje zamude z ugovorom po izteku roka po pojasnjenem ne more sanirati, za kar si po vsebini prizadeva dolžnica v podani vlogi. Pravnomočni sklep o izvršbi sedaj veže tako stranke kot sodišče. 9. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Sodišče druge stopnje še dodaja, da bo v nadaljevanju postopka moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali so novi predloženi dokazi (mnenje Centra za socialno delo Maribor z dne 19. 10. 2022, odpustno pismo UKC Maribor z dne 14. 10. 2022 in ambulantni karton z dne 3. 10. 2022), nova ustrezna podlaga za odločanje po uradni dolžnosti o odlogu iz posebno upravičenih razlogov (4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ). Če pride do novih (spremenjenih) okoliščin, četudi v zvezi z enakim posebno upravičenim razlogom za odlog izvršbe, je ponovni odlog lahko dopusten, saj drža sodišča pri razumevanju časovnega omejevanja ne sme biti toga.1

11. Pri tem bo moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali pomeni takojšnja izvršba zaradi teh razlogov (še vedno) nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.2

12. Dolžnica ob neuspehu s pritožbo sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Glede ustavnoskladnega razumevanja (časovnega) omejevanja možnosti odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov glej USRS Odločbo U-I-171/16, Up-793/16; glej tudi ločeno mnenje ustavnega sodnika dr. Accetta; več o tem še Vuksanović, I.: Odlog izvršbe - Ustavno sodišče tako, zakonodajalec drugače?, Pravna praksa, št. 46/2021, str. 6-7. 2 USRS Odločba U-I-171/16, Up-793/16.