Jedro

I.Revizija se dopusti glede vprašanj:

1.Ali Zakon o medijih v primerih, ko je obvestilo vsebinsko strukturirano in prepleteno tako, da ni mogoče razločiti, ali se posamične trditve nanašajo na pravno osebo ali na njenega zakonitega zastopnika, priznava pravni interes za objavo popravka obema subjektoma, tako da popravek lahko zahteva le eden od njiju ali pa morata pravna in fizična oseba vložiti ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?

2.Ali je pravna oseba upravičena zahtevati objavo popravka tudi glede navedb, ki so v obvestilu oblikovane kot očitki zoper njenega zakonitega zastopnika, kadar so ti očitki po svoji vsebini neločljivo povezani z dejavnostjo ali poslovanjem pravne osebe ter jih je bilo mogoče izvrševati izključno prek zakonitega zastopnika, tako da so navedbe na videz navzven usmerjene v fizično osebo, dejansko pa se navedbe nanašajo na pravno osebo?

3.Ali odklonitveni razlog po Zakonu o medijih, da zahtevani popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša, pomeni, da je lahko popravek celo bistveno daljši, če vsebinski razlogi to utemeljujejo oziroma je le na tak način možno doseči namen popravka?

4.Ali mora popravek v širšem smislu (prikaz nasprotnih dejstev) nujno vsebovati ali navajati in s tem dokazovati tudi ustrezno poslovno dokumentacijo pravne osebe, ki zahteva popravek, da lahko prizadeta pravna oseba uveljavi svojo pravico do popravka?

Izrek

I.Revizija se dopusti glede vprašanj:

1.Ali Zakon o medijih v primerih, ko je obvestilo vsebinsko strukturirano in prepleteno tako, da ni mogoče razločiti, ali se posamične trditve nanašajo na pravno osebo ali na njenega zakonitega zastopnika, priznava pravni interes za objavo popravka obema subjektoma, tako da popravek lahko zahteva le eden od njiju ali pa morata pravna in fizična oseba vložiti ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?

2.Ali je pravna oseba upravičena zahtevati objavo popravka tudi glede navedb, ki so v obvestilu oblikovane kot očitki zoper njenega zakonitega zastopnika, kadar so ti očitki po svoji vsebini neločljivo povezani z dejavnostjo ali poslovanjem pravne osebe ter jih je bilo mogoče izvrševati izključno prek zakonitega zastopnika, tako da so navedbe na videz navzven usmerjene v fizično osebo, dejansko pa se navedbe nanašajo na pravno osebo?

3.Ali odklonitveni razlog po Zakonu o medijih, da zahtevani popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša, pomeni, da je lahko popravek celo bistveno daljši, če vsebinski razlogi to utemeljujejo oziroma je le na tak način možno doseči namen popravka?

4.Ali mora popravek v širšem smislu (prikaz nasprotnih dejstev) nujno vsebovati ali navajati in s tem dokazovati tudi ustrezno poslovno dokumentacijo pravne osebe, ki zahteva popravek, da lahko prizadeta pravna oseba uveljavi svojo pravico do popravka?

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da mora tožena stranka najkasneje v 48 urah po pravnomočnosti sodbe v elektronskem mediju RTV objaviti zahtevani popravek.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

-Ali Zakon o medijih v primerih, ko je obvestilo vsebinsko strukturirano in prepleteno tako, da ni mogoče razločiti, ali se posamične trditve nanašajo na pravno osebo ali na njenega zakonitega zastopnika, priznava pravni interes za objavo popravka obema subjektoma, tako da popravek lahko zahteva le eden od njiju ali pa morata pravna in fizična oseba vložiti ločeni, četudi vsebinsko enaki zahtevi za popravek?

-Ali je pravna oseba upravičena zahtevati objavo popravka tudi glede navedb, ki so v obvestilu oblikovane kot očitki zoper njenega zakonitega zastopnika, kadar so ti očitki po svoji vsebini neločljivo povezani z dejavnostjo ali poslovanjem pravne osebe ter jih je bilo mogoče izvrševati izključno prek zakonitega zastopnika, tako da so navedbe na videz navzven usmerjene v fizično osebo, dejansko pa se navedbe nanašajo na pravno osebo?

-Ali odklonitveni razlog po Zakonu o medijih, da zahtevani popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša, pomeni, da je lahko popravek celo bistveno daljši, če vsebinski razlogi to utemeljujejo oziroma je le na tak način možno doseči namen popravka?

-Ali mora popravek v širšem smislu (prikaz nasprotnih dejstev) nujno vsebovati ali navajati in s tem dokazovati tudi ustrezno poslovno dokumentacijo pravne osebe, ki zahteva popravek, da lahko prizadeta pravna oseba uveljavi svojo pravico do popravka? Ali bi višje sodišče v Mariboru moralo pri odločitvi upoštevati vsebino izreka pravnomočne kazenske sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru III K 25666/2016 z dne 14. 7. 2017, navedene v izreku oprostilne sodbe z vsebino, ki ne zajema manipuliranja in šikaniranja na delovnem mestu ter uživanja in vzpodbujanja k uživanju alkohola na delovnem mestu, katere izrek kazenske sodbe ne vsebuje in torej ne zajema pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja.

-Ali bi sodišče druge stopnje moralo pri izrečeni obveznosti sporočitve teksta tožene stranke, z vsebino in subjekti iz točke I. izreka sodbe, presojati tudi nadaljnje elemente odškodninskega delikta zaradi izključitve protipravnosti oz. nedopustnosti ravnanja tožene stranke.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede dopuščenih vprašanj.

6.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe, odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.