Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1. Če je sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta vpisa dovoljena, kasneje zaradi ugovorov podanih v izvršilnem postopku razveljavljen ali če pride do umika izvršilnega sredstva, je v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odreja izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 3210/2008 z dne 22. 10. 2008, v zvezi s sklepom istega sodišča, opr. št. In 500/2009-2 z dne 15. 05. 2009) dovolilo zaznambo izvršbe pri polovičnem solastninskem deležu vsakega od dolžnikov na nepremičnini parc. št. 1253/20, vpisani v vl. št. 2217 k.o. X, ter vknjižbo hipoteke za glavnico 674,21 EUR s pp, in sicer vse v korist upnika M..

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila solastnika in dolžnika v izvršilnem postopku F. K. in L. B. K.. Navedla sta, da je izvršilna zadeva I 3210/2008 predmet obnove postopka, pri čemer zaradi razlogov, ki jih naštevata (denarna terjatev naj ne bi imela podlage v zakonu), menita, da bosta z zahtevo uspela. Sodišču predlagata, da do odločitve o njuni zahtevi za obnovo postopka odloži izvršitev zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, kar naj bi bilo tudi v korist upnika (predlagatelja izvršbe).

3. Pritožba je bila v odgovor poslana upniku, ki pa le-tega ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika izpodbijata sklep (o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke), ki je bil izdan po uradni dolžnosti (86. in 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZK-1). V skladu z določbo 1. odst. 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZIZ) namreč izvršilno sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi (kar zemljiškoknjižno sodišče po postopku predvidenem v prej omenjenih določbah ZZK-1 izvede po uradni dolžnosti). Takšna zaznamba se opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne po njegovi pravnomočnosti. Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku tudi ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve (zato v tej smeri postavljene pritožbene trditve niso relevantne), temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1. Kasnejši zastoji oziroma vse kasnejše spremembe, do katerih pride v izvršilnem postopku, na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke nimajo vpliva (prav tako ne izredna pravna sredstva vložena v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov). V kolikor pa je sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta vpisa dovoljena, kasneje zaradi ugovorov podanih v izvršilnem postopku razveljavljen (npr. v posledici predhodnega dolžnikovega uspeha z izrednimi pravnimi sredstvi v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov) ali če pride do umika izvršilnega sredstva, je v skladu z določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke. V takem primeru namreč zemljiškoknjižno sodišče po prejemu in na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe (in vknjižbe hipoteke).

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka za odločitev relevantnega 161. člena ZZK-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa odredilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.