- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1637/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.1637.2004 Civilni oddelek
Povzetek
- Upravni postopek kot pogoj za začetek sodnega postopkaAli je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za začetek sodnega postopka?
- Razlikovanje med upravnim in nepravdnim postopkomKako se razlikujeta upravni in nepravdni postopek pri ureditvi meje?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti, če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).
Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za ureditev meje v upravnem postopku.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno določitev meje in odločilo, da predlagatelji sami nosijo stroške tega postopka.
Zoper navedeni sklep vlagajo predlagatelji po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo ter uveljavljajo vse pritožbene razloge.
Predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev sodišča prve stopnje, da bi morale predlagajoče stranke pred vložitivjo predloga v tej nepravdni zadevi v skladu z 29. čl. Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Ur. l. RS št. 52/2000) najprej predlagati določitev meje v nepravdnem postopku, zaradi česar ni podana procesna predpostavka za vložitev tega predloga, je pravno zmoten. Gre za dva povsem različna postopka in je odločitev o tem, za kateri postopek se bo mejaš odločil pri ureditvi meje, le njegova stvar.
Pritožba je utemeljena.
Pritrditi je pritožbenim navedbam. Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne določa (tudi v 29. čl., na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ne), da je upravnni postopek zaradi ureditve meje pogoj za začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. čl. ZENDMPE izhaja celo nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti, če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se meja že ureja pred sodiščem (1. odst. 34. čl. ZENDMPE). Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za ureditev meje v upravnem postopku.
Ker so torej podani pritožbeni razlogi, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).