Jedro

Delodajalec kljub izrecnim navedbam tožeče stranke o nelegitimni sestavi upravnega odbora, ki je imenoval disciplinsko komisijo potem, ko mu je že iztekel mandat, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil nobenih dokazov s tem v zvezi. Kljub temu je nova dejstva in nove dokaze glede zakonitosti postopka imenovanja disciplinske komisije lahko uveljavljal šele v pritožbi, in s tem utemeljil pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker gre za okoliščine, ki so odločilnega pomena za pravilno presojo zakonitosti izpodbijanih sklepov disciplinskih organov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (1. do 5. točka ter 7. točka izreka sodbe) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa disciplinske komisije ter sklepa komisije za varstvo pravic delavcev z dne 22.8.1996 ter 25.9.1996, s katerimi je bil tožnikoma J. M. in D. Š. izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (1. in 2. točka izreka). Ugotovilo je, da tožnikoma ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki z dnem dokončnosti sklepov komisije za varstvo pravic 5.10.1996, ampak še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna izplačati tožniku J. M. nadomestilo plače za čas od 5.10.1996 do 31.3.1997 v višini 815.345,21 SIT, tožniku D. Š. pa za isto obdobje 367.018,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dospelosti mesečnih zneskov (ki so razvidni iz izreka) do plačila, ter jima za čas od 1.4.1997 dalje izplačati nadomestilo plače, ki bi ga prejemala, če bi delala, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dospelosti vsakokratne plače, tj. od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila (4. in 5. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (6. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo, da je dolžna povrniti tožnikoma stroške postopka v višini 441.104,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (7. točka izreka). Sklenilo je, da se tožba v delu, v katerem tožnika zahtevata plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, in sicer tožnik J. M. v višini 1.123.081,92 SIT, tožnik D. Š. pa v višini 504.019,86 SIT, zavrže kot preuranjena.

Zoper navedeno sodbo se v delu, v katerem sta tožnika v obravnavanem individualnem delovnem sporu uspela, pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku samo iz razloga, ker disciplinske komisije, ki je odločala o disciplinski odgovornosti tožnikov, ni imenoval zakonito izvoljeni upravni odbor. Te ugotovitve niso točne, saj je bil upravni odbor zakonito izvoljen. To dejstvo je razvidno iz dokazov, ki jih tožena stranka prilaga k pritožbi. Iz zapisnika 10. redne seje Skupščine X. d.d., ki je bila dne 6.9.1995, izhaja, da je bil sprejet sklep o imenovanju članov upravnega odbora (šestih članov), ker je starim potekel mandat. Iz zapisnika 7. izredne seje skupščine X. holding d.d., ki je bila 23.12.1994, izhaja, da je imenovala za predstavnika X. Holding d.d. v Upravni odbor X. d.d. A.A., članu F. L., zunanjemu strokovnjaku, je bil podaljšan mandat na korespondenčni seji skupščine X. Trgovina d.d. dne 1.9.1995, članu J. L. pa je bil podaljšan mandat na 2. korespondenčni seji skupščine X. Holding, d.d., dne 1.9.1995. Člani upravnega odbora so bili imenovani oz.

izvoljeni na zakonito opravljenih skupščinah, dne 8.7.1996 pa so imenovali disciplinsko komisijo, ki je vodila postopke proti tožnikoma. Zato je bilo imenovanje in potrditev mandata članov disciplinske komisije na 4. izredni korespondenčni seji upravnega odbora tožene stranke dne 8.7.1996 zakonito in pravilno. Vsi organi so bili legitimno izvoljeni oz. imenovani, v tem obdobju je tožena stranka vodila tudi postopek lastninskega preoblikovanja ter pripojitev dveh družb k družbi X. d.d., za vse izvedene postopke pa je pridobila vsa potrebna soglasja in se vpisala na registerskem sodišču, česar ne bi mogla storiti, če bi bilo z izvolitvijo oz.

imenovanjem organov tožene stranke kaj narobe. Tožena stranka prilaga k pritožbi zapisnike skupščin oz. upravnega odbora, na katere se sklicuje, in pojasnjuje, da je ob obilici dokaznega gradiva verjetno pomotoma izpadlo dokazovanje z navedenimi listinami v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.

Tožnika v odgovoru na pritožbo navajata, da listine, ki jih tožena stranka prilaga pritožbi, ne dokazujejo njenih trditev. Iz zapisnika 10. seje skupščine družbe X. d.d. z dne 6.9.1995 izhaja, da so skupščino sestavljali povsem drugi člani, kot so bili izvoljeni na ustanovni skupščini X. d.d. dne 4.4.1991. Mandat je tedaj izvoljenemu upravnemu odboru potekel dne 4.4.1995, nov upravni odbor, ki ga je res imenovala skupščina dne 6.9.1995, pa je nezakonit, saj je skupščina odločala v sestavi, v kateri ni bila nikoli izvoljena, zato je imenovanje upravnega odbora nezakonito, takšni pa so tudi vsi sklepi, ki jih je na navedeni način izvoljeni upravni odbor sprejemal. Zapisniki drugih družb niso nikakršen dokaz v tem postopku, poleg tega pa tožeči stranki opozarjata, da pooblaščenec tožene stranke ni predložil pooblastila za zastopanje, glede na to, da je kot tožena stranka v postopku označena X. d.d. kot pravna naslednica prvotno tožene stranke. Zato pritožbenemu sodišču predlaga zavrženje pritožbe oz. njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe.

V zvezi z odgovorom na pritožbo je tožena stranka še navedla, da so bili na ustanovni skupščini 4.4.1991 v skupščino X. d.d. izvoljeni isti člani, ki so na 10. redni seji skupščine družbe dne 6.9.1995 imenovali upravni odbor X. d.d., zato ni jasno, od kod tožečim strankam podatek o povsem drugih članih skupščine z dne 4.4.1991 in 6.9.1995. Dva člana skupščine sta bila sicer dne 6.9.1995 odsotna, štirje prisotni člani pa so vsekakor predstavljali več kot 50% večino glasov pri odločanju imenovanja upravnega odbora, saj je imel samo predstavnik Holdinga - J. L. 51% glasov. Tožena stranka še navaja, da se je glede člana K. J. v enem od zapisnikov pojavila napaka, tako da je napačno zapisano, da gre za K. J. Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblaščenec tožene stranke naknadno predložil pooblastilo za zastopanje. Zato je pritožba dovoljena.

Pritožba pravilno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da disciplinske komisije, ki je odločala o disciplinski odgovornosti tožnikov, ni imenoval zakonito izvoljeni upravni odbor, zaradi česar sta izpodbijana sklepa disciplinske komisije (in v zvezi z njima sklepa komisije za pritožbe, ki je njuna ugovora zavrnila) nezakonita, iz tega razloga pa je ugodilo tudi reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku tožnikov, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo sklepov disciplinskh organov. Ugotovilo je, da je upravnemu odboru X. d.d., izvoljenemu na ustanovni skupščini tožene stranke dne 4.4.1991, potekel štiriletni mandat in da je sklep o imenovanju disciplinske komisije (priloga B 52) sprejel upravni odbor v drugačni sestavi, kot je bila izvoljena na skupščini. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tudi izhaja, da tožena stranka kljub izrecnim navedbam tožeče stranke o nelegitimni sestavi upravnega odbora ni predložila nobenega dokaza, da bi bila po izteku mandata upravnega odbora sklicana kakšna skupščina tožene stanke, ki bi izvolila drugačen upravni odbor.

Novi dokazi, ki jih je tožena stranka predložila sodišču ob vložitvi pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, kažejo na to, da je bilo dejansko stanje v zvezi vprašanjem zakonitosti imenovanja disciplinske komisije, ki je odločala o disciplinski odgovornosti tožnikov in sprejela izpodbijana sklepa, pomanjkljivo in nepopolno ugotovljeno. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča vsaj preuranjena, saj zaključki sodišča prve stopnje temeljijo na pomanjkljivi listinski dokumentaciji, ker tožena stranka tekom postopka na prvi stopnji ni predložila popolne dokumentacije v zvezi z imenovanjem disciplinskega organa. Iz naknadno predloženih zapisnikov skupščin namreč izhaja, da je disciplinsko komisijo imenoval upravni odbor, katerega člani so bili imenovani na 10. redni seji Skupščine X. d.d., ki je bila 6.9.1995, oz. na sejah skupščin X. Holding d.d. ter X. Trgovina d.d. v l. 1994 in 1995. Te okoliščine so odločilnega pomena za pravilno presojo zakonitosti izpodbijanih sklepov disciplinskih organov.

Uveljavljani pritožbeni razlogi so torej podani, saj je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejeta odločitev tudi materialnopravno nepravilna.

Pritožbeno sodišče je iz navedenega razloga na podlagi 366. in 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77, 27/90) pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje najprej razčisti, ali je bila disciplinska komisija pravilno imenovana. Pri tem naj upošteva navedbe tožene stranke v pritožbi ter navedbe tožnikov v odgovoru na pritožbo in oceni nove dokaze, priložene k pritožbi, po potrebi pa naj dokazni postopek v zvezi s tem vprašanjem dopolni. Nato pa naj obravnava izpodbijana sklepa disciplinskih organov po vsebini in po dopolnitvi postopka v nakazani smeri ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka obeh tožnikov.

V skladu z določbo 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) je pritožbeno sodišče uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).