Jedro

Tožeča stranka je vložila tožbo, na poziv sodišča prve stopnje na popravo tožbe, pa še dopolnitev tožbe, v kateri je postavila podredni tožbeni zahtevek, ki ga je utemeljila na drugi pravni podlagi kot primarni tožbeni zahtevek. Tako pravno postopanje je v skladu z določbo 184. in 182. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo in dopolnitev tožbe obravnavati kot enotno tožbo in o njej odločiti v celoti oziroma v kolikor meni, da je le del zrel za odločitev, izdati delno sodbo oziroma delni sklep, v skladu z določbo 314. člena ZPP. Ker je v izreku izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje odločilo le o tožbi, ne pa tudi o pravočasni dopolnitvi tožbe, kljub temu, da se nanjo v obrazložitvi sklicuje, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje ni odločilo o celotni tožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 5. 2. 2014. Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Priglaša pritožbene stroške. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker ta ni bila vložena v 30-dnevnem roku iz 5. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Tožnik poudarja, da mu je bil sklep direktorice tožene stranke, s katerim je bilo odločeno, kdo se imenuje za vodjo programa specialistične zdravstvene dejavnosti od 2. 1. 2014 dalje vročen 2. 1. 2014, vendar je zoper ta sklep dne 4. 1. 2014 vložil pritožbo, katera je bila s sklepom tožene stranke št. ... z dne 7. 1. 2014 zavrnjena kot neutemeljena, s pravnim poukom, da ima tožnik pravico zahtevati sodno varstvo pred delovnim sodiščem v roku 30 dni od prejema sklepa. Skladno s pravnim poukom je tožnik vložil predmetno tožbo. Odločitev sodišča je tako napačna, saj je pritožba vložena skladno s pravnim poukom. Sodišče se v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelilo do podrednega tožbenega zahtevka, s katerim tožnik zahteva, da mu sodišče prisodi odškodnino v znesku 6.406,80 EUR za škodo, ki jo je utrpel iz razloga, ker je tožena stranka v pravnem pouku sklepa zapisala napačen pravni pouk, kar je izključni razlog, da tožnik tožbe ni vložil v roku 30 dni od prejema sklepa z dne 30. 12. 2013. Opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v odločbi VIII Ips 527/2007, da je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo le-ta utrpi zaradi napačnega pravnega pouka. Ker sklep v zvezi s podrednim zahtevkom za plačilo odškodnine nima nobenih razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP.

Utemeljena je pritožbena navedba, da ima sklep take pomanjkljivosti, da se ga ne more preizkusiti. Sodišče je v izreku sklepa zavrglo tožbo z dne 5. 2. 2014, v obrazložitvi pa povzema, da je tožeča stranka dne 5. 2. 2014 vložila tožbo in dne 27. 3. 2014 dopolnitev tožbe. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v spis in ugotovilo, da je tožeča stranka dne 5. 2. 2014 vložila tožbo s tožbenim zahtevkom in nato na poziv sodišča prve stopnje, s katerim jo je pozvalo, da je dolžna tožbo popraviti, dne 27. 3. 2014 dopolnitev tožbe v kateri je postavila podredni tožbeni zahtevek, ki ga je utemeljila na drugi pravni podlagi kot primarni tožbeni zahtevek.

Po določbi 184. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) uporablja tudi v postopku v individualnih delovnih sporih, lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (2. odstavek 184. člena ZPP). Po določbi 3. odstavka 182. člena ZPP lahko tožeča stranka uveljavlja dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. V tem individualnem delovnem sporu je prišlo do zgoraj navedene situacije, potem, ko je na poziv sodišča tožeča stranka dopolnila tožbo in sočasno spremenila tožbo tako, da je poleg obstoječega zahtevka postavila naslednji zahtevek, za katerega je predlagala, da mu sodišče ugodi, če spozna, da prvotno postavljeni zahtevek ni utemeljen. Tako pravno postopanje je v skladu z določbo 184. in 182. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo z dne 5. 2. 2014 in dopolnitev tožbe z dne 27. 3. 2014 obravnavati kot enotno tožbo in o njej odločiti v celoti oziroma v kolikor meni, da je le del zrel za odločitev, izdati delno sodbo oziroma delni sklep, v skladu z določbo 314. člena ZPP.

Ker je v izreku izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje odločilo le o tožbi z dne 5. 2. 2014, ne pa tudi o pravočasni dopolnitvi tožbe z dne 27. 3. 2014, kljub temu, da se nanjo v obrazložitvi sklicuje, pritožbeno sodišče ne more preizkusiti izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje ni odločilo o celotni tožbi.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, za kar je imelo podlago v določbi 3. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP.