Jedro

Vzajemnost se domneva, če zaprošeno ministrstvo tuje države navede, da nima podatkov, da bi ta tuja država slovenskih sodb ne priznavala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 31.1.2000 priznalo pravno veljavnost sodbe Občinskega sodišča v Subotici, opr. št. XIII P 1544/90 z dne 9.10.1995, ki je postala pravnomočna dne 24.4.1997 in s katero je bilo nasprotnemu udeležencu kot toženi stranki naloženo, da mora plačati predlagateljema odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jima je nastala v prometni nesreči, ki jo je zakrivil zavarovanec nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je proti odločitvi o priznanju tuje pravnomočne sodbe ugovarjal, sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 7.3.2000 ta ugovor zavrnilo.

Proti sklepu, s katerim je bil ugovor zavrnjen, je nasprotni udeleženec vložil pritožbo in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremeni in predlog na priznanje tuje sodne odločbe zavrne. Strinja se sicer, da se obstoj vzajemnosti, ki je pogoj za priznanje tuje sodne odločbe, predpostavlja, dokler se ne dokaže nasprotno. Vendar pa se ne strinja s stališčem izpodbijanega sklepa, da nasprotna udeleženka ni dokazala, da v ZR Jugoslaviji zavračajo priznanje slovenskih odločb. To je storila tako, da je predlagala, naj se opravijo uradne poizvedbe pri Ministrstvu za zunanje zadeve ali pri Ministrstvu za pravosodje RS, ali obstaja vzajemnost med R Slovenijo in ZR Jugoslavijo. Temu predlogu pa je bilo le deloma ugodeno. Uradne poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje v ZR Jugoslaviji niso dale ustreznih rezultatov, zaradi česar bi bilo treba opraviti dopolnilne poizvedbe o tem, v katerih primerih so sodišča v ZR Jugoslaviji priznala veljavnost sodnih odločb, izdanih v Republiki Sloveniji. Stališče, da Ministrstvo za pravosodje ZR Jugoslavije nima podatkov o tem, da bi jugoslovanska sodišča ne priznavala veljavnosti sodb slovenskih sodišč, lahko pomeni tudi to, da jugoslovanska sodišča slovenskih sodnih odločb ne priznavajo. Sama nasprotna udeleženka podatkov, ki bi bili bolj konkretni, ne more pridobiti. To bi moralo storiti sodišče. Zato zaradi bistvenih kršitev določb postopka podrejeno nasprotna udeleženka predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Z navedbo odločitve, ki jo izpodbija, nasprotni udeleženec navaja podatke, ki v spisu nimajo podlage. Sklep sodišča prve stopnje z dne 26.10.1999 se nanaša na prevajalki priznane stroške. Sklep z dne 31.1.2000 pa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje še pred ugovornim postopkom zavrnilo predlog za priznanje tuje sodne odločbe. Vendar pa je iz pritožbenih navedb razvidno, da v resnici izpodbija sklep sodišča prve stopnje z dne 7.3.2000, v zvezi s sklepom z dne 31.1.2000. Zato je pritožbeno sodišče vloženo pritožbo vendarle obravnavalo.

Izhodišče pritožbene pravne presoje je v stališču, da dejanska vzajemnost glede priznanja tuje sodne odločbe med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo ne obstaja. Prizna, da pomeni vzajemnost negativno predpostavko in da se obstoj vzajemnosti domneva do nasprotnega dokaza (101. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - Uradni list RS, št. 56/99, ZMZPP), vendar pa po mnenju pritožbe navedenega nasprotnega dokaza ni. Pri tem izhaja iz razlage dopisa jugoslovanskega ministrstva za pravosodje, poslanega Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije, z dne 2.8.1999, ki naj bi dopuščala različno sklepanje; med drugim celo tako, da jugoslovanska sodišča slovenskih sodb ne priznajo. Pritožbeno sodišče se v tem obsegu strinja z razlago, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Ker se vzajemnost domneva in ker je po sporočilu Zveznega ministrstva za pravosodje ZR Jugoslavije o njej določba jugoslovanskega zakona o reševanju nesoglasij zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (92. člen) identična s citirano določbo slovenskega zakona, je utemeljeno sklepanje, da ob domnevi, da se vzajemnost predpostavlja tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji - pa Ministrstvo za pravosodje Zvezne republike Jugoslavije nima obvestila, da jugoslovanska sodišča ne bi priznavala in izvrševala sodnih odločb slovenskih sodišč - obstoji dejanska vzajemnost. Odklonitev priznanja citirane tuje sodne odločbe bi tako pomenila kršitev določbe 101. člena ZMZPP.

Po povedanem in ker ni spora, da so za priznanje izpolnjeni ostali pogoji iz členov 94 do 100 ZMZPP, ni jasno pritožbeno stališče, po katerem bi bilo treba ugotoviti, v katerem konkretnem primeru jugoslovanska sodišča (morda) slovenskih sodnih odločb ne priznajo. Vsebine dopisa jugoslovanskega ministrstva za pravosodje ni mogoče razlagati s stališča v pritožbi predlagane negativne predpostavke.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti (109. člen ZMZPP).