Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev predlagatelja in nasprotnega udeleženca pravilno ugotovilo, da gre dejansko za spor o lastninski pravici na določeni zemljiški površini oziroma spor o tem, kdo je lastnik spornega dela zemljišča, na katerem stojita nadstrešek in garaža. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi se lahko sporno pravno razmerje reševalo na podlagi 47. člena SPZ le v primeru, če bi bila sporna le meja med sosednjima zemljiškima parcelama. Takih okoliščin v tej zadevi ni (česar pritožba ne izpodbija), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se nepravdni postopek ustavi in se nadaljuje v pravdnem postopku (17. člen ZNP) pravilna.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec, ki uvodoma poudarja, da izpodbijani sklep ne vsebuje materialne podlage in ga v tem smislu ni mogoče preizkusiti. Predlagatelj je namreč vložil predlog za ureditev medsebojnih razmerij na podlagi 47. člena SPZ. Po presoji sodišča ta določba ni uporabljiva, ker spora ni mogoče rešiti po pravilih nepravdnega postopka ne z uporabo kriterija drugega odstavka 47. člena SPZ ne z uporabo kriterijev iz tretjega odstavka istega člena. Citiranega člena ni mogoče uporabiti za gradnje, ki so se končale še pred uveljavitvijo SPZ. Na podlagi teh ugotovitev sodišča in določbe 47. člena SPZ ni pravne podlage za nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka. Predlagatelj niti ni postavil nobenega določenega zahtevka, ki bi ga bilo mogoče obravnavati po pravilih pravdnega postopka. Takšna je tudi sodna praksa. Poleg tega v konkretnem primeru ne gre za postopek za določitev meje, kjer je običajno, da se nepravdni postopek ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka zaradi specifičnih zahtev 77. in 78. člena SPZ. Podlaga postopka predstavlja popolnoma drugo dejansko in pravno situacijo, čemur bi bil lahko namenjen le nov postopek izven okvira tega nepravdnega postopka. Prav tako se nasprotni udeleženec ne strinja z zaključkom sodišča, da ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ po svoji vsebini predstavlja posebno obliko mejnega spora, saj spada v poglavje o pridobitvi lastninske pravice na nepremičninah.
3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj prereka pritožbene navedbe, pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V tej nepravdni zadevi predlagatelj trdi, da je nasprotni udeleženec k svoji stanovanjski hiši naknadno zgradil nadstrešek in garažo, pri tem pa posegel na nepremičnino predlagatelja oziroma gradil čez mejo svoje parcele. Predlaga, da sodišče uredi razmerje na podlagi kriterijev 47. člena Stvarnopravnega zakonika1. Nasprotni udeleženec trdi, da je sporni del zemljišča (dodatno) na podlagi ustnega dogovora kupil od svoje pravne prednice M. M. in tudi plačal kupnino
6. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev predlagatelja in nasprotnega udeleženca pravilno ugotovilo, da gre dejansko za spor o lastninski pravici na določeni zemljiški površini oziroma spor o tem, kdo je lastnik spornega dela zemljišča, na katerem stojita nadstrešek in garaža. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi se lahko sporno pravno razmerje reševalo na podlagi 47. člena SPZ le v primeru, če bi bila sporna le meja med sosednjima zemljiškima parcelama. Takih okoliščin v tej zadevi ni (česar pritožba ne izpodbija), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se nepravdni postopek ustavi in se nadaljuje v pravdnem postopku (17. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) pravilna. Neutemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da je ta določba uporabljiva predvsem za postopek za določitev meje. Ni pomembno, da predlagatelj (še) ni postavil nobenega določnega zahtevka, ki bi bil sposoben obravnave v pravdnem postopku, saj bo to lahko storil kasneje. Pritožba tudi s sklicevanjem na zadevo VSL II Cp 3744/2011 ne more uspeti, saj je bil v omenjeni zadevi predlog ureditve razmerij po 47. členu SPZ nesklepčen iz drugih razlogov.
7. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče ni navedlo materialne podlage oziroma, da ni uporabilo uporabilo materialne podlage, saj nasprotno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa. Pravno nepomemben in že zato neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni navedlo nobenih razlogov za (po pritožnikovem mnenju zmotno) svoje stališče, da ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ po svoji vsebini predstavlja posebno obliko mejnega spora. Določba 47. člena SPZ je res umeščena v poglavje o pridobitvi lastninske pravice, hkrati pa je to tudi eden pomembnejših sosedskopravnih institutov2. 8. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.
1 Ki določa: (1) Če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino (graditelj), lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. (2) Sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. (3) Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. (4) Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, potem ko je izvedel za gradnjo. 2 Primerjaj R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, stran 274.