Jedro

Dokazno breme je določeno z materialnim pravom. Tožnik mora najprej zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper I. in II. točko izreka izpodbijane sodbe se ugodi, pritožbi tožene stranke zoper II. točko izreka sodbe pa se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se po spremembi pravilno glasi: - v I. točki izreka: „Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati 1.214,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2015 dalje do plačila.“ - v II. točki izreka: „Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 1.073,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 128,00 EUR od 5. 2. 2015 dalje do plačila, od zneska 945,73 EUR pa od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 292,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 1.214,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati stroške postopka v višini 835,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 67,84 EUR od 5. 2. 2015 dalje do plačila in od zneska 767,53 EUR od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper citirano sodbo v celoti je pritožbo vložila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka, katere je specificirano priglasila.

3. Na pritožbo tožeče stranke je tožena stranka odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Zoper II. točko izreka sodbe (tj. zoper odločitev o stroških postopka) je pritožbo vložila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep o stroških razveljavi.

5. Na pravilno vročeno pritožbo tožene stranke tožeča stranka ni odgovorila.

6. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O pritožbah je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

O pritožbi tožeče stranke zoper I. točko izreka sodbe

7. Pritožba je utemeljena.

8. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo še o delu tožbenega zahtevka na plačilo zneska 2.583,56 EUR s pripadajočimi obrestmi, tj. o 1.214,35 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kar predstavlja razliko med prvotno vtoževanim zneskom v višini 2.583,56 EUR po računu št. 26/2014 in že pravnomočno prisojenim zneskom 1.369,21 EUR (sodba X Pg 734/2015 z dne 25. 8. 2016). Presodilo je, da je zahtevek po temelju utemeljen, da pa ni utemeljen v vtoževani višini, ker tožeča stranka ni storila vsega, kar ji omogoča zakon (prim. 826. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), da bi pridobila ustrezne podatke in izdelala obračun, s tem pa utemeljila svoj zahtevek nasproti naročitelju (13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

9. Na podlagi neprerekanih navedb tožeče stranke in izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje (v izpodbijani sodbi) ugotovilo sledeče dejansko stanje: - tožeča stranka je za toženo stranko opravljala posle zavarovalnega zastopanja na podlagi sklenjene Pogodbe o poslovnem sodelovanju, tožena stranka pa se je tožeči stranki zavezala za opravljene posle plačati provizijo; - poslovno razmerje med strankama je prenehalo konec decembra 2014; - tožeča stranka je izstavila vtoževani račun št. 26/2014 z dne 18. 12. 2014 za provizijo za mesec november 2014 v znesku 2.583,56 EUR, katerega tožena stranka ni poravnala; - tožeča stranka je posle za toženo stranko opravila in to v mesecu novembru, še pred prenehanjem pogodbe dne 30. 12. 2014; - tožena stranka se je s sklenjeno pogodbo zavezala, da bo tožeči stranki za opravljene posle za pretekli mesec izplačala provizijo, in sicer na podlagi računa, ki ga skladno s provizijskim obračunom izstavi tožeča stranka: - račun v višini 2.583,56 EUR je tožeča stranka pripravila na podlagi obračuna provizije, ki ga je pripravila tožena stranka in je bil objavljen na računalniškem programu M.; - iz obračuna, ki ga je predložila tožena stranka, izhaja znesek 1.369,21 EUR; - obračun, ki ga je v tem postopku predložila tožena stranka, ne vsebuje podatkov v smislu 826. člena OZ.

10. Ugotovitve, citirane v prejšnji točki te obrazložitve, predstavljajo neizpodbojen dejanski stan obravnavane zadeve (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da je pritožbeno sodišče nanje vezano in da pritožnica na podlagi vložene pritožbe drugačne ugotovitve dejanskega stanja ne more doseči. Pritožnica pa se lahko sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava. Slednje predstavlja utemeljen očitek tudi v predmetnem postopku.

11. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo pomen pravil iz tretjega in četrtega odstavka 826. člena OZ (ki sta - kot pravilno opozarja pritožnica - določeni v korist zastopnikov; gre za ukrepe za varstvo zastopnikovih pravic) in ob ugotovitvah, (1) da tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, da je račun št. 26/2014 v višini 2.583,56 EUR pripravila na podlagi obračuna provizije, ki ga je pripravila tožena stranka in je bil dne 18. 12. 2014 objavljen na računalniškem programu M., in (2) da obračun za mesec november 2014 v višini 1.369,21 EUR, ki ga je tožena stranka predložila v tem postopku, ne vsebuje vseh potrebnih sestavin po zakonu, zmotno materialnopravno zaključilo, da „je tožbeni zahtevek tožeče stranke ostal nekonkretiziran“.

12. Dokazno breme je določeno z materialnim pravom. Tožnik mora najprej zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.1

13. V pravni teoriji prevladuje stališče o materialnopravni naravi pravila o dokaznem bremenu (215. člena ZPP)2. S tem, ko sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru materialnega dokaznega bremena ni pravilno porazdelilo med pravdni stranki, je torej zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče namreč meni, da je tožeča stranka (ki vtožuje plačilo provizije po provizijskem obračunu za mesec november 2014) svoj zahtevek po višini utemeljila že z neprerekanimi trditvami, da je račun št. 26/2014 pripravila na podlagi obračuna provizije, ki ga je pripravila tožena stranka in je bil dne 18. 12. 2014 objavljen na računalniškem programu M. (prim. prvi odstavek 826. člena OZ).3 Ker je poleg tega sodišče prve stopnje ugotovilo, da obračun, ki ga je za mesec november 2014 v tem postopku predložila tožena stranka, ne vsebuje vseh potrebnih sestavin po zakonu (da torej ne vsebuje podatkov, ki bi utemeljevali pravico do provizije v drugačni višini, tj. v višini 1.369,21 EUR), odločitev o zavrnitvi predmetnega zahtevka4 po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno ni pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevku tožeče stranke za plačilo zneska 1.214,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2015 dalje ugodilo (prim. 5. alineja 358. člena ZPP).

O pritožbah tožeče in tožene stranke zoper II. točko izreka sodbe (odločitev o stroških)

14. Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba tožene stranke pa delno utemeljena.

15. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. čelna ZPP).

16. Ker je pritožbeno sodišče po pritožbi tožeče stranke izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe, je torej utemeljena tudi njena pritožba zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. Po spremembi je namreč tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela v celoti (tožena stranka pa je v celoti propadla) in ne samo s 53 % zahtevka.

17. Delno utemeljena je tudi pritožba tožene stranke. Tožena stranka namreč pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje pravdne stroške delno napačno odmerilo. Glede na to, da se je v novem sojenju postopek vodil le še v zvezi z vtoževanim zneskom 1.214,35 EUR s pripadajočimi obrestmi, tožeči stranki za vlogo z dne 6. 6. 2017 (ne pa tudi za dopolnitev tožbe in prvo pripravljalno vlogo z dne 19. 5. 2015, kot to zmotno trdi pritožnica) po Odvetniški tarifi pripada maksimalno 200 točk (tarif. št. 18). Ker gre za drugo obrazloženo pripravljalno vlogo, pa je upoštevaje 2. točko tarif. št. 19, tožeči stranki za to vlogo potrebno odmeriti 75 % po tarif. št. 18 - tj. 150 točk. 18. V preostalem delu pa so pritožbene navedbe tožene stranke po presoji pritožbenega sodišča delno neutemeljene delno pa nerelevantne. Pritožnica zmotno uveljavlja, da je izrek o stroških, vsebovan v IV. točki izreka sodbe X Pg 734/2015 z dne 25. 8. 2016, pravnomočen. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cpg 1405/2016 z dne 9. 1. 2017 (poleg izpodbijane III. točke izreka sodbe X Pg 734/2015 z dne 25. 8. 2016) v celoti razveljavilo tudi IV. točko izreka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo torej povsem utemeljeno odločalo o vseh pravdnih stroških tožeče stranke (tako iz prvotnega kot ponovljenega sojenja). Navedbe, da sodišče prve stopnje toženi stranki ni omogočilo priglasitve stroškov in da bi glede na polovičen uspeh v pravdi moralo odločiti, da vsaka stranka sama krije svoje stroške tega pravdnega postopka, pa so glede na spremembo izpodbijane sodbe v I. točki izreka, postale nerelevantne. Ker je tožena stranka v pravdi v celoti propadla, je sodišča prve stopnje upoštevaje določbo prvega odstavka 154. člena ZPP pravilno zaključilo, da mora tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka.

19. Pravdni stroški tožeče stranke, upoštevaje delno spremembo razvidno iz 17. točke te obrazložitve, tako znašajo 579,38 EUR, izvršilni pa 128,00 EUR. Stroške v zvezi s pritožbo z dne 6. 12. 2016 je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 366,35 EUR. Sodišče prve stopnje za sestavo pritožbe z dne 6. 12. 2016 namreč ne bi smelo odmeriti 375 točk, temveč zgolj 250 točk (pritožbeno sporen znesek je bil 1.214,35 EUR). Ostale postavke je pritožbeno sodišče odmerilo v enaki višini, kot prvostopenjsko sodišče in se zato v zvezi z njimi sklicuje na obrazložitev iz 15. točke izpodbijane sodbe. Temu dodaja le, da ker je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom uspela v celoti, je do vseh navedenih stroškov upravičena v celotni višini. Stroški tožeče stranke tako znašajo 1073,73 EUR in predstavljajo nagrado odvetnici tožeče stranke za sestavo dopolnitve tožbe in dveh pripravljanih vlog (750 odvetniških točk - OT) ter materialne stroške (15 OT), skupaj 765 OT, kar znese 351,13 EUR, z 22% DDV pa 428,38 EUR, sodno takso (doplačilo za redni postopek) v znesku 151,00 EUR, izvršilne stroške v višini 128,00 EUR, pritožbene stroške za pritožbo zoper prvo sodbo v višini 306 OT (250 OT za sestavo pritožbe, 50 OT za napoved pritožbe, 6 OT materialnih stroškov), kar znese 140,45 EUR, z 22% DDV pa 171,35 EUR, ter takso za pritožbo v višini 195,00 EUR.

20. Pritožbi tožeče in tožene stranke (delno) zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče vsled vsega obrazloženega ugodilo in odločitev v navedeni točki spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

O pritožbenih stroških

21. Ker je tožeča stranka s svojo pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Ti stroški znašajo 292,79 EUR in zajemajo 250 točk za sestavo pritožbe (200 točk, povišano za 25 %; 1. točka tarif. št. 21), 2 % materialnih stroškov oziroma 5 točk, 22 % DDV in sodno takso za pritožbeni postopek v višini 150,00 EUR.

22. Ker tožena stranka s svojo pritožbo zoper odločitev o stroških (II. točka izpodbijane sodbe) efektivno ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Jan Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 345. 2 Prav tam; str. 388. 3 Saj to smiselno pomeni, da je tožeča stranka za november 2014 pridobila pravico do provizije v navedeni višini. Ker gre za neprerekana trditve, teh dejstev tožeči stranki ni bilo potrebno dokazovati. 4 Ki - kot že pojasnjeno - predstavlja razliko med prvotno vtoževanim zneskom v višini 2.583,56 EUR po računu št. 26/2014 in že pravnomočno prisojenim zneskom 1.369,21 EUR.