Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vtoževal plačilo odškodnine za vozilo, ki ga je tožencu neodplačno posodil, temu pa so ga odtujili in mu ga zato ne more vrniti, prav tako mu vrednosti ne more povrniti zavarovalnica, saj toženec kljub dogovoru za vozilo ni sklenil kasko zavarovanja. Izvedenec – cenilec je v pravdi vrednost vozila ocenil na 35.376 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnika do toženca v višini 35.376 EUR in 174,62 EUR, obojega z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zahtevek zavrnilo (ugotovilo neobstoj terjatve). Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo še o pritožbenih stroških.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Dopustitev revizije predlaga glede 7 vprašanj: 1) ali je lahko izvedensko mnenje strokovno in prepričljivo, kadar je za stranke in sodišče nepreverljivo, saj se izvedenec v svojem mnenju sklicuje zgolj na svoje izkušnje, ne pa na kakšno metodologijo, pravila in norme stroke, druge primerljive cenitve; 2) ali je izvedensko mnenje v konkretni zadevi strokovno in prepričljivo ter popolno; 3) ali je postopanje izvedenca, ki je brez listinske dokumentacije in/ali navedb strank zaključil, da cena, po kateri je tožnik kupil vozilo na dan 16. 12. 2009 od lizing hiše, ni bila enaka tržni ceni; 4) ali je izvedensko mnenje popolno, zlasti (a ne izključno) v delu, kjer je izvedenec brez ogleda spornega vozila ugotovil, da je vozilo zaradi strokovnih popravil s strani tožnika (in ne pooblaščenega servisa!), za skoraj 100 % pridobilo na vrednosti v času od 16.12.2009 do 17.10.2011; 5) ali je sodišče s pomočjo izvedenca v konkretnem primeru pravilno sklepalo o stanju vozila v času odtujitve dne 17. 10. 2011, predvsem v smislu kvalitete popravila vozila po nakupu s strani tožnika dne 16. 12. 2009; 6) ali bi moralo sodišče v konkretnem primeru odločiti, da je bilo v postopku pred sodišče prve stopnje treba postaviti novega izvedenca – cenilca, in da je z zavrnitvijo tega dokaznega predloga kršilo 254. člen ZPP, kar je rezultiralo v nepravilnosti in nezakonitosti sodbe; in 7) ali je odločitev sodišča, da toženec tožniku odgovarja za škodo v vrednosti ukradenega vozila, pravilno, glede na to, da toženec tatvine vozila ni mogel predvideti in gre za nepredvidljivo škodo (prvi odstavek 243. člena Obligacijskega zakonika. Zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).