- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 530/2006
ECLI:SI:VSLJ:2006:II.CP.530.2006 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora v nepravdnem postopkuAli je v nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja mogoče dovoliti zaznambo spora?
- Interpretacija 79. člena ZZKKako se interpretira 79. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) v kontekstu zaznambe spora?
- Pogoji za zaznambo sporaKateri so pogoji za zaznambo spora v nepravdnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja ni pogojev za zaznambo spora.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za zaznambo spora na nepremičninah, in sicer parc. št. 120/2 in 117/3 k.o. M., pri katerih je vpisan Ž. K. kot lastnik, z obrazložitvijo, da po 79. čl. ZZK/1 (Uradni list RS, št. 58/2003), ni predvidena zaznamba sporov zaradi razdružitve skupnega premoženja v nepravdnem postopku.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka in meni, da iz
79. čl. ZZK izhaja, da se zaznamba spora dovoli tudi na podlagi predloga in ne samo na podlagi tožbe. Omenjeni parceli sta skupno premoženje pravdnih strank in vpisani samo na nasprotnega udeleženca.
Predlagateljica poudarja, da želi navedene nepremičnine nasprotni udeleženec obremeniti s hipoteko, tako da obstaja nevarnost, da se obremeni tudi njen solastni del. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 79. čl. ZZK, ki predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, pa še to v primerih, ki so našteti v citirani določbi. Pri nepravdnem postopku pa dopušča le v 3. točki zaznambo spora o določitvi nujne poti.
Pritožnica meni, da je postopek razdružitve skupnega premoženja v primeru, ko je v zemljiški knjigi vpisan le nasprotni udeleženec, primer, ko je možno dovoliti zaznambo spora po tej določbi. Določba je jasna, zato ne rabi razlage, saj so primeri taksativno našteti.
Zato ni dopustno širiti odločbe z razlago primerov na druge primere.
Interpretacija jasnih določb ni potrebna.
Tudi sodna praksa je enotna, da dokler gre za nepravdni postopek, ni pogojev za zaznambo spora (primerjaj npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1159/2000). V postopku predlagateljica predlaga civilno razdružitev skupnega premoženja oziroma prodajo nepremičnin in delitev izkupička. S tem ne meri na pridobitev lastninske pravice.
Če pa obstoji razlog za začasno odredbo po ZIZ, bo to predlagateljica morala uveljavljati v ustreznem postopku.
Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZZK, pri tem pa ni naredilo absolutne bistvene kršitve določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 161. čl. ZZK).