Jedro

Ker v izvršilnem naslovu - sodbi dolžniku ni naloženo tudi plačilo procesnih obresti, upnik zanje nima izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi (točka I. izreka) je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo proti dolžniku zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika, to je glavnice v znesku 1,920.000,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti od zneska 1,920.000,00 SIT za čas od 21.11.1996 do 16.11.1998 v znesku 1,122.756,26 SIT, stroškov pravdnega postopka v znesku 134.662,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti od zneska 134.662,00 SIT za čas od 21.11.1996 do 16.11.1998 v znesku 78.722,75 SIT, zakonitih zamudnih obresti od zneska 2,054.662,00 SIT za čas od 17.11.1998 dalje do plačila in izvršilnih stroškov, odmerjenih na 18.721,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi dalje do plačila, in sicer z izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih. S sklepom (točka II a. in b. izreka) pa je zavrnilo predlog za izvršbo v delu, v katerem upnik zahteva izterjavo zakonitih zamudnih obresti za čas od 17.11.1998 dalje do plačila nad zneskom 2,054.662,00 SIT in stroškov izvršilnega postopka v znesku nad 18.721,00 SIT.

Zoper sklep (točka II a. in b. izreka) se je pritožil upnik. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava iz 3. tč. 1. odst. 353. čl. ZPP in navaja, da je v predlogu za izvršbo z dne 16.11.1998 glede na določbo 2. odst. 279. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih poleg zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu, uveljavljal tudi obresti od dospelih, a še ne plačanih obresti. Sodišče pa je tisti del njegovega predloga, s katerim terja tudi zakonite zamudne obresti z obrestmi od dneva vložitve predloga za izvršbo zavrnilo z obrazložitvijo, da je upnik upravičen le do izterjave zakonitih zamudnih obresti od glavnice 1,920.000,00 SIT in stroškov pravdnega postopka v znesku 134.662,00 SIT, skupno torej od zneska 2,054.662,00 SIT. Zakaj sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 279/2 ZOR ali zakaj si je morda to določbo razlagalo drugače od upnika, pa sodišče prve stopnje ne pove. Pritožnik sklep izpodbija tudi v delu, ki se nanaša na izvršilne stroške. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi.

Zoper sklep o izvršbi (točka I. izreka) pa je vložil ugovor dolžnik.

V ugovoru navaja, da v predlogu ni naveden žiro račun upnika, temveč druge pravne osebe. Dolžnik pa prav tako oporeka sklepu o izvršbi v tč. 2, 4 in 5 izreka, ker je po njegovem mnenju sodišče upniku prisodilo zamudne obresti v nasprotju s pravnomočno sodbo, saj je upnik upravičen zamudne obresti uveljavljati le od tistega zneska, ki je naveden v izvršilnem naslovu.

Upnik je na ugovor podal odgovor, v katerem navaja, da v predlogu za izvršbo res ni naveden žiro račun upnika, naveden pa je žiro račun njegovega pravnega pooblaščenca, ki je po vsebini pooblastila tudi pooblaščen za sprejem upnikovega denarja. Če pa je dolžnik v ugovoru pomotoma navedel, da ni točen žiro račun upnika, mislil pa je dolžnika, pa upnik navaja, da je žiro račun dolžnika točen. Glede obresti pa poudarja, da je ugovor dolžnika neutemeljen, saj je sodišče nepravilno izračunalo obresti v škodo upnika in bi zato proti sodnemu sklepu v navedeni smeri lahko izjavil pravno sredstvo kvečjemu upnik.

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor dolžnika ni utemeljen in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe upnika sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni utemeljena. Člen 17/I Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98) določa, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. V predmetni zadevi je izvršilni naslov sodba, na katero je sodišče v izvršilnem postopku vezano. Ker v tej sodbi dolžniku ni naloženo tudi plačilo procesnih obresti, katerih izterjavo zahteva upnik v predlogu za izvršbo, upnik zanje nima izvršilnega naslova.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je upnik upravičen le do izterjave zakonitih zamudnih obresti od glavnice v znesku 1,920.000,00 SIT in stroškov pravdnega postopka v znesku 134.662,00 SIT, skupno torej od zneska 2,054.662,00 SIT, od izdaje sodbe dalje do plačila, ne pa tudi do procesnih obresti, ki jih je upnik uveljavljal v svojem predlogu za izvršbo.

Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev tudi zadostno obrazložilo.

Pravilna in zakonita pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških izvršilnega postopka.

Prav tako pa ni utemeljena pritožba dolžnika. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, saj je sodišče pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo vezano na izvršilni naslov, v katerem je ugotovljen obstoj upnikove terjatve. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi dovolilo izvršbo zoper dolžnika v obsegu, skladnem z izvršilnim naslovom (čl. 17 ZIZ). V zvezi z navedbo dolžnika o žiro računu upnika pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da to ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo (55. čl. ZIZ).

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno in ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92) in 15. čl. ZIZ, na podlagi določbe 2. odst. 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi upnika in dolžnika zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklep o izvršbi in sklep sodišča prve stopnje.

Glede pritožbenih stroškov obeh strank je sodišče odločilo glede na uspeh v tem postopku (1. odst. 154. čl. ZPP v zv. s 166. čl. ZPP).

Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92).