Jedro

Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Določbo je potrebno razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe. O povrnitvi stroškov, če je z umikom tožbe „zamudila“, tako da umik ni neposredno sledil toženčevi izpolnitvi zahtevka, je potrebno odločiti na podlagi določila 1. odst. 156. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sedaj glasi: „Tožena stranka P., je dolžna plačati tožeči stranki M. D., 264,60 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje pod izvršbo.

Tožeča stranke je dolžna povrniti toženi stranki 198,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče je o stroških postopka odločilo na podlagi določila 1. odst. 55. člena ZPP, ker je ocenilo, da sta bila pripravljalna vloga z dne 12.5.2008 kot tudi prvi narok za glavno obravnavo potrebna. Vložitev tožbe je potrebna in ni bila preuranjena. Po mnenju sodišča prve stopnje je bil poravnalni narok kot tudi narok za glavno obravnavo potreben zaradi odločitve o stroških postopka.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da je bila pooblaščenka tožeče stranke 6.5.2008 po faksu obveščena, da je tožena stranka v celoti izpolnila tožbeni zahtevek (skupaj s kopijo izbrisne pobotnice) in bi lahko od tega dne dalje umaknila tožbo in s tem preprečila nadaljnje stroške. Tožena stranka je tožečo z dopisom z dne 5.5.2008 celo pozvala, naj tožbo umakne in podala predlog za preklic glavne obravnave. O tem je obvestila tudi sodišče. Stroški, ki so nastali po izpolnitvi tožbenega zahtevka, so nepotrebni. To so stroški za pripravljalno vlogo z dne 12.5.2008 in stroški, povezani z narokom dne 12.5.2008. O stroških postopka sodišče odloči brez naroka. S takšnim ravnanjem je tožeča stranka povzročila nepotrebne stroške ne le sebi, ampak tudi toženi stranki. To so stroški, ki so povezani z udeležbo tožene stranke na naroku dne 12.5.2008. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in priznane stroške tožeči stranki zniža za stroške, povezane s pripravljalno vlogo z dne 12.5.2008 ter udeležbo na naroku 12.5.2008, hkrati pa toženi stranki prizna stroške v zvezi z narokom dne 12.5.2008, ker ji je te stroške povzročila tožeča stranka s svojim ravnanjem.

Pritožba je utemeljena.

Iz določila 1. odst. 158. člena ZPP sledi, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Določbo je potrebno razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe. O povrnitvi stroškov, če je z umikom tožbe „zamudila“, tako da umik ni neposredno sledil toženčevi izpolnitvi zahtevka, je potrebno odločiti na podlagi določila 1. odst. 156. člena ZPP. Iz citiranega določila sledi, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je ta povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Sodna praksa zelo široko razlaga pojem krivde iz 1. odst. 156. člena ZPP. Eden od takšnih primerov je tudi zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je o stroških tožeče stranke odločilo na podlagi določila 1. odst. 158. člena ZPP in ocenilo vse stroške, ki so nastali v zvezi z obravnavo dne 12.5.2008 kot nepotrebne, prav tako so nepotrebni tudi stroški, ki so nastali s pripravljalno vlogo z dne 9.5.2008. Pooblaščenki tožeče stranke je bilo 6.5.2008 znano, da je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila, zato ji tožena stranka stroškov, ki so nastali zaradi nepravočasnega umika tožbe, ni dolžna povrniti. O stroških postopka odloča sodišče brez obravnavanja (163. člen ZPP). Tako je tožeča stranka upravičena do stroškov postopka, ki jih niti tožena stranka ne izpodbija in sicer za sestavo tožbe 400 točk, za prvo pripravljalno vlogo 400 točk, za končno poročilo stranki 50 točk, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV v skupnem znesku 476,00 EUR.

Tožena stranka je na podlagi določila 1. odst. 156. člena ZPP upravičena do stroškov, ki so ji nastali v zvezi z narokom za glavno obravnavo, saj ta ni bil potreben. Tožeča stranka je zamudila z umikom tožbe očitno zaradi napačnega pravnega stališča, da v primeru umika tožbe ne bo upravičena do stroškov postopka, ki v določilih Zakona o pravdnem postopku in uveljavljani sodni praksi nima podlage. Sodišče je toženi stranki priznalo stroške za narok dne 12.5.2008 v višini 100 točk (3. točka tarifna št. 20), 140 točk za odsotnost iz pisarne, 7,00 EUR za cestnino in 70,00 EUR za kilometrino ter 20 % DDV v skupnem znesku tako 211,4 EUR in po opravljenem pobotu presežek v višini 264,6 EUR naložilo v plačilo toženi stranki. Sodišče je stroške postopka odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife.

Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku uspela, je skladno z določilom 2. odst. 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP upravičena tudi do stroškov pritožbenega postopka. V pritožbenem postopku je bil sporen znesek plačila 515,00 EUR, zato je sodišče stroške postopka odmerila od te vrednosti. Sodišče je stroške tožene stranke odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (natančnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika v spisu) in 198,00 EUR stroškov pritožbenega postopka naložilo v plačilo tožeči stranki, ki glede na uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku sama nosi stroške odgovora na pritožbo.