Jedro

Zakon dejstva stečajnega postopka ne šteje kot okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev ali odlog plačila sodne takse, prav tako ne, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev ali odlog plačila sodne takse za redni postopek.

2. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni, podrejeno razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za redni postopek. V zvezi s tem je navedla, da je v osebnem stečaju in ima na fiduciarnem računu 6.433,00 EUR, ki so nujno potrebni za vodenje stečajnega postopka. V pritožbi navedbo o višini sredstev na fiduciarnem računu popravlja tako, da naj bi le-ta znašala le 745,24 EUR ter vztraja, da bi plačilo sodne takse pomenilo oviro oziroma težavo pri vodenju stečajnega postopka. Tožeča stranka se še sklicuje na zadevo XI Pg 3878/2015, v kateri je sodišče predlogu za odlog plačila sodne takse ugodilo.

5. Pravno podlago za odločitev pravilno povzema že sodišče prve stopnje. Skladno z 11. členom Zakon o sodnih taksah (ZST-1) in odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 je mogoče stranko, ki je fizična oseba, oprostiti plačila sodnih taks, kadar je plačilo takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi v primeru, če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ob pogoju, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Odlog plačila sodnih taks je možen, kadar bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

6. Bistveni pogoj za oprostitev ali odlog plačila sodne takse je torej ta, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, potrebna za preživljanje stranke same ali oseb, ki jih je dolžna preživljati. Zakon dejstva stečajnega postopka ne šteje kot okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev ali odlog plačila sodne takse, prav tako ne, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb (tako tudi odločba I Cpg 462/2014). To pomeni, da je – ne glede na insolventnost taksnega zavezanca – potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, zlasti upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja oziroma njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot to velja tudi za taksnega zavezanca, ki se ne nahaja v postopku zaradi insolventnosti.

7. Višje sodišče ugotavlja, da tožeča stranka niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve ali odloga plačila sodne takse. Zgolj dejstvo, da se nahaja v insolvenčnem postopku, ne zadošča za izkaz dejanske podlage, ki stranko upravičuje do oprostitve ali odloga plačila sodnih taks, kot to pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje. Dejstvo, da je ista stranka v postopku XI Pg 3878/2015 uspela z odlogom za plačilo sodne takse, na odločitev v tej zadevi ne more vplivati, saj mora sodišče v vsakem primeru posebej ugotavljati okoliščine, ki so bistvenega pomena za odločitev.

8. Ker tožeča stranka v tem postopku ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje ali preživljanje oseb, ki jih je dolžna preživljati, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbene navedbe so neutemeljene in ker višje sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).