Jedro

Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju iz člena 240/2-1 KZ-1 takšna, da po subjektivni in objektivni plati presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru, je bilo potrebno zoper obdolženega uvesti preiskavo tudi zaradi kaznivega dejanja pranja denarja.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zoper obdolženega A. A. uvede preiskava zaradi kaznivega dejanja po tretjem, drugem in prvem odstavku 245. člena Kazenskega zakonika.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje o nesoglasju preiskovalnega sodnika z zahtevo za razširitev preiskave Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije Kt/15761/2014 z dne 8. 7. 2019 odločil, da se zahteva za razširitev preiskave zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja po tretjem, drugem in prvem odstavku 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrne. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP pa je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženega A. A. in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

2. Zoper tak sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja po tretjem, drugem in prvem odstavku 245. člena KZ-1 uvede preiskavo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko trdi, da so razlogi napadenega sklepa v nasprotju z njegovim izrekom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljana kršitev ni podana, saj je v bistvu iz pritožbe razbrati, da ta ne soglaša z zaključki sodišča prve stopnje o vključenosti obravnavanega kaznivega dejanja v predhodno dejanje, s čimer pa pritožnik v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritrditi pa je pritožniku, ki sodišču prve stopnje očita, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo zmotno. Tudi po oceni pritožbenega sodišče je sodišče prve stopnje dejansko stanje v obravnavani zadevi napačno ugotovilo, ko je zaključilo, da v izreku napadenega sklepa opisana ravnanja obdolženca predstavljajo del izvršitve zakonskih znakov kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja po členu 240/II-I KZ-1, zaradi katerega je zoper obdolženega s sklepom preiskovalnega sodnika X Kpr 7572/2018 bila uvedena preiskava.

5. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da predstavljajo nakazila denarja iz TRR družbe D. d.o.o. na TRR K. d.o.o., kar je podrobneje opisano v izreku napadenega sklepa, izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja iz člena 240/II-I KZ-1, kar pa je po oceni pritožnika zmotno, saj je kaznivo dejanje pranja denarja zaradi svoje oblike posebno kaznivo dejanje prikrivanja, ki se je v stopnji utemeljenega suma zagotovo zgodilo, ker je obdolženi A. A. zakrival izvor denarja, ki ga ni več, ker ga je obdolženi „zapravil“ za osebne potrebe. Iz navedenega je razbrati, da pritožnik trdi, da kaznivo dejanje zlorabe položaja iz člena 240/II-I KZ-1 ne more biti predhodno kaznivo dejanje, saj je to bilo zaključeno s prispetjem denarja na račun družbe D. d.o.o., za katerega izhaja, da je njegov izvor sporen. V obravnavani zadevi obdolženi ni prikrival le protipravno pridobljene premoženjske koristi, temveč je poskušal z določeno aktivnostjo prikriti njen izvor, kar vsebuje tudi opis kaznivega dejanja. Zato so zaključki sodišča prve stopnje, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonitih znakov, zmotni, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

6. Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju iz člena 240/II-I KZ-1 takšna, da po subjektivni in objektivni plati presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru, je bilo potrebno zoper obdolženega uvesti preiskavo tudi zaradi kaznivega dejanja pranja denarja. Zato je bilo pritrditi pritožniku, da obdolžencu očitano kaznivo dejanje vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja pranja denarja, ki je tisto ravnanje, ki omogoči prikritje nezakonite koristi in zakritje njenega pravega izvora ali prikazovanje protipravno pridobljene premoženjske koristi kot legalne, torej kot da bi bila pridobljena na zakonit način (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 59865/2010).

7. Ker so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za uvedbo preiskave zoper obdolženega A. A., je pritožbeno sodišče tožilski pritožbi ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.