Jedro

Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke za določeno obdobje je bila v tem, da se je sporno leto vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine so ostale nespremenjene. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine, niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "1. Odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 12. 2010 se odpravi.

2. Odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 9. 2010 se spremeni glede zneska otroškega dodatka tako, da se znesek 168,13 EUR mesečno nadomesti z zneskom 325,58 EUR." V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 22. 12. 2010 in odločbo RS, Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 9. 2010. Zoper sodbo se pritožuje toženka. Meni, da sodišče ni upoštevalo določila 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 31/2008 s spremembami), ki določa, da za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se upošteva 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Tako ne drži ugotovitev sodišča, da sprememba (ko je v vrtec pričel hoditi tretji otrok B.B.) ne vpliva na višino otroškega dodatka, saj se na podlagi citirane določbe Pravilnika, višina otroškega dodatka za posameznega otroka ob vstopu v vrtec ustrezno zniža. Center za socialno delo A. je skladno s 4. odstavkom 102. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP; Ur. l. RS, št. 110/06 s spremembami), po uradni dolžnosti uvedel postopek po spremembi priznanja pravice do otroškega dodatka in izdal novo odločbo za obdobje od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011 ter razveljavil prejšnjo odločbo z dne 7. 7. 2010 od dne 1. 9. 2010. Glede uvrstitve družine v dohodkovni razred, od katerega je odvisna višina otroškega dodatka, je bil upoštevan 71. člen ZSDP, po katerem se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu. Ob spremembi se tako upoštevajo zakonska določila, ki določajo, da se otroški dodatek določi glede na dohodek družine v preteklem letu in prizna s prvim dnem naslednjega meseca za dobo 1 leta. Toženka je tako pravilno in zakonito izračunala višino otroškega dodatka in izdala ustrezne odločbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno razčistilo dejansko stanje ter ga pravilno in popolno ugotovilo. Je pa zaradi napačne uporabe materialnega prava potrebno pritožbi tožene stranke deloma ugoditi.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojala pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne 22. 12. 2010, s katero se je ob reševanju pritožbe tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 9. 2010 izpodbijana odločba potrdila in pritožba tožnice kot neutemeljena zavrnila. Z odločbo Centra za socialno delo je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011 v skupni višini 168,13 EUR mesečno.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Z izpodbijano dokončno odločbo toženca z dne 22. 12. 2010 in prvostopno odločbo CSD A. z dne 22. 9. 2010 je bila tožnici znižana višina otroškega dodatka za njene tri otroke, C.C., D.D. in B.B. za obdobje od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011, ki je bila pred tem določena s pravnomočno in dokončno odločbo CSD A. z dne 7. 10. 2010 v višini 343,59 EUR mesečno za obdobje od 1. 7. 2010 do 30. 6. 2011. CSD A. je razveljavil to odločbo in znižal otroški dodatek tožnici zato, ker je v septembru 2010 šel v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok B.B., za kar ni bilo več mogoče upoštevati dejstva, ki ga je upošteval pri izdaji odločbe z dne 7. 7. 2010, to je, da je bil mož tožnice v letu 2010 brezposelna oseba, vpisana v evidenci pri Zavodu za zaposlovanje RS, Območna služba A., saj se lahko upošteva le zadnjo spremembo, ki je nastala v času veljavnosti odločbe o otroškem dodatku z dne 7. 7. 2010. Zato je dohodek tožničinega moža iz leta 2009 upoštevala pri skupnem dohodku družine, kar je imelo za posledico spremembo dohodkovnega razreda, to je namesto 2., 5. dohodkovni razred oziroma dohodek na družinskega člana v višini nad 35 % do 45 %, namesto 15 % do 25 % in s tem znižanje otroškega dodatka.

Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da Center za socialno delo A. in v pritožbenem postopku toženec za tako odločitev ni imel pravne podlage, saj niti ZSDP, niti Pravilnik ne določata, da se upošteva le zadnja javljena sprememba.

Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD A. z dne 7. 7. 2010 in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke, C.C., D.D. in B.B. za čas od 1. 7. 2010 do 30. 6. 2011 je bila v tem, da se je v septembru 2010 vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok B.B.. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine je ostala nespremenjena. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok B.B. je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, torej za B.B..

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialnopravno podlago, kakor jo je navedlo v 5. točki svoje obrazložitve. Pri tem bi moralo še upoštevati 39. člen Pravilnika in tožnici odmeriti otroški dodatek v skupni višini 325,58 EUR (za prvega otroka 98,19 EUR, za drugega otroka 108,55 EUR in za tretjega otroka 118,84 EUR), glede na ugotovljeno skupno višino dohodkov 20.856,60 EUR in število članov družine (5), ko je bil ugotovljen mesečni dohodek na družinskega člana 347,61 EUR, kar uvršča družino v dohodkovni razred med 15 % in 25 % (23,49 %).

Na podlagi navedenega je tako potrebno pritrditi pritožbi tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo 39. člena Pravilnika, saj je zaradi vključitev B.B. v vrtec odpadlo 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka, v preostalem pa je potrebno pritožbo zavrniti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno ob uporabi 5. alinee 358. člena ZPP, odpravilo odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 22. 12. 2010 in poseglo v odločbo Centra za socialno delo z dne 22. 9. 2010 tako, da je višino otroškega dodatka, ki ga je Center za socialno delo A. za čas od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011 določil v skupni višini 168,13 EUR mesečno, nadomestilo z zneskom 325,58 EUR. V preostalem je pritožbo tožene stranke (da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti), v skladu s 353. členom ZPP, zavrnilo kot neutemeljeno.