Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odgovor na tožbo zavrglo, ker toženec v roku, odmerjenem s sklepom z dne 21. 4. 2021, ni predložil še enega izvoda odgovora na tožbo.

Vročitev na naslov, ki ni naslov iz Centralnega registra prebivalstva, avtomatično ne pomeni, da je bila vročitve opuščena in naslovniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP vročanje fizičnim osebam ne navezuje na naslov iz Centralnega registra prebivalstva. Na kršitev pravil o vročanju pa se tudi ni mogoče sklicevati, če naslovnik (kljub kršitvi) pisanje prejme (139. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odgovor na tožbo z dne 13. 4. 2021 zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil toženec1. Uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z navodilom, da mu vso dosedanjo pošto ponovno vroči na naslov A. Kot bistveno navaja, da se je sodišče prve stopnje zadovoljilo, da je tožbo prevzela oseba, ki stanuje na naslovu B., ne pa tudi, da je bila tožba vročena tožencu. Z vpogledom v vročilnice bi lahko ugotovilo, da noben podpis ni toženčev. Ker sodišče sodnih pisanj tožencu ni vročalo na pravi naslov, to je naslov iz Centralnega registra prebivalstva kot edini naslov bivanja in prejemanja pošte, tudi morebitna fiktivna vročitev ni na mestu. Zato bi moralo sodišče vsa pisanja tožencu ponovno vročati. Z vpogledom v Centralni register prebivalstva se bo sodišče prepričalo, da toženec že ves čas prebiva na naslovu A. in svojega naslova v zadnjem času ni spreminjal. Ker tožba tožencu ni bila pravilno vročena na naslov na katerem dejansko živi in je uradno prijavljen v Centralnem registru prebivalstva, to pomeni, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Na vročeno pritožbo je odgovoril tožnik in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik zmotno trdi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP2, saj sodišče nobene od naštetih sodb3 ni izdalo.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odgovor na tožbo z dne 13. 4. 2021 zavrglo, ker toženec v roku, odmerjenem s sklepom z dne 21. 4. 2021, ni predložil še enega izvoda odgovora na tožbo. Pritožnik je 13. 4. 2021 vložil odgovor na tožbo v enem izvodu in pri tem na ovojnico kot svoj naslov napisal B. Na ta naslov mu je sodišče prve stopnje vročalo tožbo in tudi izpodbijani sklep. Pritožnik ne zanika, da je izpodbijani sklep prejel (in tudi ne, da je prejel tožbo). Trdi le, da mu sodna pošta ni bila vročana na naslov iz Centralnega registra prebivalstva, ki je A. in na katerem tudi biva. Zaradi tega pa tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP4 ni bila storjena, ker vročitev na naslov, ki ni naslov iz Centralnega registra prebivalstva, avtomatično ne pomeni, da je bila vročitve opuščena in naslovniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP vročanje fizičnim osebam ne navezuje na naslov iz Centralnega registra prebivalstva, na kršitev pravil o vročanju pa se tudi ni mogoče sklicevati, če naslovnik (kljub kršitvi) pisanje prejme (139. člen ZPP).

7. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo po sodnici posameznici (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvih odstavkih 165., 154. in 155. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ni uspel, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni bsitveno prispeval k predmetni odločitvi, zato pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Toženec je z vlogo z dne 28. 6. 2021 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 5. 2021 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 7. 2021 zavrnilo) in pritožbo. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami 3 V 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je določeno, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. 4 V 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je določeno, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.