Jedro

Ocena, ali je tožnik zanesljiv za posest in nošenje orožja, je primarno prepuščena organu, ki odloča o odvzemu orožja in orožne listine, ta pa jo mora posebej obrazložiti.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odvzel tožniku (1) dovoljenje za posest orožja z registrsko in serijsko številko A. oziroma B., ki je bilo izdano dne 6. 11. 2013 s trajno veljavnostjo, (2) polavtomatsko pištolo znamke C., kaliber 7.65 mm, tovarniška številka D., in (3) polavtomatsko pištolo znamke E., kaliber 9 mm F., tovarniška številka ... (1. točka izreka). Odločil je še, da pritožba zoper odločbo ne zdrži njene izvršitve in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (2. in 3. točka izreka).

2.Organ prve stopnje je v obravnavani zadevi že odločal in se pri tem skliceval na pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 47633/2021 z dne 3. 9. 2021, s katero je bila tožniku izrečena pogojna obsodba zaradi storitve kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Organ druge stopnje je z odločbo z dne 28. 2. 2022 odpravil navedeno odločbo in vrnil organu prve stopnje zadevo v ponoven postopek s pojasnilom, da pogojna obsodba sicer lahko opravičuje odvzem orožja na podlagi 58. člena v zvezi s 3. točko drugega odstavka 14. člena ter 16. členom Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), vendar je treba upoštevati vse okoliščine tožnikovega ravnanja (ali je tako ravnal že prej, ali se njegovo ravnanje ponavlja, ali je k takšnemu ravnanju pripomogel alkohol), njegovo psihofizično stanje in ali se glede na življenjske okoliščine lahko sklepa, da bo zlorabil orožje.

3.V ponovljenem postopku je organ prve stopnje ponovno opravil poizvedbe pri Policijski postaji Hrastnik (v nadaljevanju PP), Okrajnem sodišču v Trbovljah ter Kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje in zaslišal priče. Ugotovil je, da sta tožnik in družina G. G. že več kot 30 let (od priselitve H. H., I. I. in J. J. na naslov ..., Hrastnik) v sporu zaradi zamer iz preteklosti, ki jih goji predvsem tožnik, pri čemer ne gre za posamične in nepovezane dogodke, ampak za dalj časa trajajoče stanje slabih odnosov, ki se po vsakem sporu še poslabšajo. Poleg tega je tožnik najmanj od septembra 2020 in vsaj do aprila 2022 prekomerno užival alkohol. Iz dopisa tožnikove žene K. K., ki ga je organu prve stopnje poslala 26. 4. 2022, je namreč razvidno, da se ne bo odzvala vabilu in podala izjave v postopku, saj je tožnik takrat še pil. Pred tem je tožnikova žena 6. 5. 2021 za pomoč prosila policijo, ki je v razgovoru z zakoncema ugotovila, da tožnik ves čas pripoveduje nepovezane in nesmiselne stvari iz preteklosti do 20 let nazaj, kaže znake psihičnih težav, zaznan je bil tudi močan zadah po alkoholu, glede tega pa iz izjav prič izhaja, da gre za dalj časa trajajoče stanje in ne za enkratni dogodek. Ker je tožnik rezervni policist, so ga isti dan obiskali takratni komandir in oba pomočnika PP, da bi ga pomirili in mu pomagali. Kljub temu je tožnik 13. 5. 2021 okoli 17.50 ure v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na navedenem naslovu, v razgovoru z L. L., kar sta slišala tudi I. I. in H. H., zagrozil, da ima "polno pizdo" teh H. H.., da bo prodal stanovanje in kupil orožje ter vse L. L. postrelil. Zato mu je bila z navedeno sodbo, ki je postala pravnomočna 23. 9. 2021, izrečena pogojna zaporna kazen 3 mesecev s preizkusno dobo 1 leta in 6 mesecev. Iz sodbe, ki je javna listina, izhaja, da so se I. I. in H. H., ki sta slišala grožnje, ter J. J., ki ga je s tožnikovimi grožnjami seznanila njegova mati (Petra), počutili ogrožene. Sodišče je še presodilo, da je grožnja s streljanjem objektivno resna grožnja zoper življenje.

4.Po stališču organa prve stopnje tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena v zvezi z drugim odstavkom 16. člena ZOro-1, saj ni zanesljiv, ker je bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki ga dela neprimernega za posedovanje orožja in je mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil. Navedeno grožnjo je namreč kot bivši rezervni policist, ki se zaveda pomena in moči orožja, izrekel osebam, s katerimi je v sporu že več desetletij. Zamere do družine H. H. so se v desetletjih stopnjevale od pritožb zaradi smradu in hrupa do navedene, s pravnomočno sodbo ugotovljene grožnje, katere vsebina (da bo tožnik kupil orožje in postrelil H. H.) kaže na to, da bi tožnik lahko zlorabil orožje. Tudi okoliščine, v katerih živi, predvsem dalj časa trajajoče prekomerno uživanje alkohola, ki se ni končalo niti po dogajanju 6. in 13. 5. 2021, slabi odnosi v družini ter dolgoletni spori z družino H. H., ki živi v istem stanovanjskem bloku, kažejo na to, da ni primeren za posedovanje orožja.

5.Tožnikov pooblaščenec je bil z dopisom z dne 29. 6. 2022 seznanjen s potekom in ugotovitvami ponovljenega postopka, vendar se v 7 dneh o tem ni izjavil.

Odločba organa druge stopnje

6.Iz uvodnih ugotovitev je razviden povzetek dosedanjega postopka, torej da je PP organu prve stopnje 7. 5 2021 predlagala, da zoper tožnika uvede postopek odvzema orožja in orožne listine zaradi zadržkov v zvezi z navedenim pogojem zanesljivosti. Predlog vsebuje opis dogodka z dne 6. 5. 2021, ko je tožnikova žena prosila policijo za pomoč, in navedene ugotovitve PP (da tožnik ves čas razlaga dogodke iz preteklosti in skoraj vsakodnevno uživa alkoholne pijače, vse pogosteje od septembra 2020).

7.Ob takih okoliščinah je organ prve stopnje zoper tožnika po uradni dolžnosti uvedel obravnavani postopek, ga o tem seznanil z obvestilom z dne 25. 5. 2021 in pozval, da v roku treh mesecev predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest ali nošenje orožja (v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14 člena ZOro-1) in potrdilo o članstvu v strelski športni organizaciji (v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 4. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1). Dne 19. 11. 2021 je organ prve stopnje od Zdravstvenega doma N. prejel zdravniško spričevalo, da je tožnik zdravstveno zmožen za posest in nošenje orožja, 24. 11. 2021 pa je tožnik dostavil potrdilo Občinskega združenja O., da je član tega združenja.

8.V zvezi s tožnikovimi pritožbenimi navedbami se organ druge stopnje sklicuje na navedeno sodbo in odgovor PP z dne 29. 3. 2022, iz katerega med drugim izhaja, (1) da je tožnik vodji policijskega okoliša 1. 7. 2016 prijavil težave s sosedom H. H., (2) da je 15. 4. 2017 zahteval razgovor z vodjo policijskega okoliša in komandirjem zaradi težav z istim sosedom, (3) da je 6. 5. 2021 podala prijavo zoper tožnika njegova žena in (4) da je 13. 5. 2021 tožnikove grožnje prijavila I. I. Iz izjav prič med drugim izhaja, da sta tožnik in družina L. L. že več kot 30 let v sporu zaradi zamer iz preteklosti, ki jih ima predvsem tožnik, da gre za dalj časa trajajoče stanje slabih odnosov, ki se po vsakem konfliktu še poslabšajo, ter da so se spori stopnjevali od pritožb zaradi smradu in hrupa do z navedeno sodbo ugotovljene grožnje.

9.Po stališču organa druge stopnje se sme skladno s 14. in 16. členom ZOro-1 posest orožja zaupati le posamezniku, pri katerem je glede na dosedanje ravnanje, obnašanje in navade mogoče pričakovati, da bo trajno sposoben imeti v oblasti svoje ravnanje in da bo orožje uporabljal v skladu z veljavnim pravnim redom, sicer posest orožja pomeni resno grožnjo za varnost ljudi in javni red. Pri tožniku je podan primer iz drugega odstavka 16. člena ZOro-1, saj je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil. Organ prve stopnje je dejansko stanje ugotovil predvsem na podlagi vsebine navedene sodbe, ki ima značaj javne listine. Vendar pa po presoji organa druge stopnje na tožnikovo posest orožja ne more vplivati le način storitve kaznivega dejanja (tožnik je zagrozil, da bo kupil orožje in postrelil vse Oberčkale, zato se je več oseb, ki so to slišale, prestrašilo in počutilo ogrožene), še posebej, ker se pregon začne na zasebno tožbo (pravilno: na predlog) in je bila tožniku izrečena pogojna obsodba. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine storitve kaznivega dejanja in tožnikovo siceršnje obnašanje, v zvezi s čimer je iz sodbe razvidno, (1) da je tožnik kaznivo dejanje storil v okoliščinah, ko je bila zaradi motnje mišljenja bistveno zmanjšana njegova zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje, saj sta L. L. in P. P. potrdila, da (tožnik) prekomerno uživa alkohol in govori neprimerne stvari, (2) da vsebina izrečenih groženj izhaja iz skladnih izjav oškodovancev, (3) da je bila zaradi vtisov ogroženosti pri slednjih nemudoma obveščena tudi policija in (4) da gre za objektivno grožnjo zoper življenje.

10.Na stališče organa druge stopnje, da tožnik ni zanesljiv zaradi obstoja okoliščin iz prve alineje drugega odstavka 16. člena ZOro-1, ni vplivala ugotovitev, da se navedeno kaznivo dejanje ne preganja po uradni dolžnosti in da je bila tožniku izrečena pogojna obsodba. Gre namreč za naklepno kaznivo dejanje z elementom nasilja (grožnja, da bo uporabljeno orožje), pomembno pa je tudi, da pri tožniku ni šlo za edini primer nedopustnega reševanja konfliktnih situacij, saj je iz izjav prič kot rečeno razvidno, da gre za dalj časa trajajoče stanje slabih odnosov z družino H. H., ki so se v desetletjih stopnjevali od pritožb zaradi smradu in hrupa (izjave H. H., I. I. in J. J. ter drugih prič potrjujejo, da so se določene grožnje izrekale že v preteklosti) do sporne, s pravnomočno sodbo ugotovljene grožnje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da tožnik živi v porušenih medsosedskih odnosih, zato prihaja do nenehnih konfliktov. Navedene okoliščine kažejo na to, da tožnik ni le neprimeren za posedovanje orožja, ampak se lahko utemeljeno pričakuje, da ga bo tudi zlorabil. Zato niso utemeljene tožnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na njegovo zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je tožnik zdravstveno zmožen za posest orožja, saj ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje ima namreč oporo v javni listini in izjavah devetih prič ter tožnikovih navedbah pred organom prve stopnje.

Trditve strank

11.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb upravnega postopka. Predlagal je odpravo izpodbijane odločbe in priglasil stroške sodnega postopka.

12.Iz tožbenih navedb je razvidno, da niso bili izpolnjeni pogoji za začetek obravnavanega postopka na podlagi predloga PP, saj je navedeno kaznivo dejanje "predlagalni delikt", zato niso bili podani zadržki javnega reda.

13.Izpodbijana odločba ne potrjuje zaključka, da bo tožnik zlorabil orožje ali da ga bo neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, saj priče niso potrdile, da bi imel tožnik orožje kadarkoli pri sebi ali, da bi z njim zagrozil.

14.Po tožnikovem stališču je kaznivo dejanje grožnje abstraktno ogrozitveno kaznivo dejanje, brez elementov nasilja, zato ni podana domneva iz drugega odstavka 16. člena ZOro-1.

15.Presoja, da iz grožnje izhaja, da bi tožnik lahko zlorabljal orožje, je v nasprotju z zdravniškim spričevalom, saj njegova vsebina ne potrjuje ugotovitve, da je tožnik med septembrom 2020 in aprilom 2022 prekomerno užival alkohol. Takšno spričevalo je rezultat strokovnega preverjanja zdravstvene zmožnosti za posest in nošenje orožja, zato nerazumevanje s sosedi ne more biti podlaga za presojo zanesljivosti osebe. Glede na pozitivno zdravniško spričevalo in dejstvo, da tožnik predhodno ni bil obravnavan ter da gre za dolgoletnega člana društva R., je ukrep, tudi če bi zanj obstajali pogoji, nesorazmeren.

16.Tožena stranka se je sklicevala na razloge izpodbijane odločbe.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

17.Tožba ni utemeljena.

18.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

19.V skladu s prvim odstavkom 58. člena ZOro-1 pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, torej tudi, če ni zanesljiv (3. točka). Iz 58. člena ZOro-1 izhaja, da pristojni organ ni vezan na predlog, ampak lahko začne postopek za odvzem orožja in orožne listine po uradni dolžnosti, ko na kakršenkoli način izve, da posameznik ne izpolnjuje več navedenih pogojev.

), torej ne more vplivati okoliščina, da je tožnik storil kaznivo dejanje, ki se ne preganja po uradni dolžnosti, ampak na predlog (tretji odstavek 135. člena KZ-1). To dejstvo bi lahko vplivalo na dolžnostno ravnanje organa le, če bi bilo stališče predloga PP, da so pri tožniku zadržki javnega reda, saj ZOro-1 glede teh res določa, da so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1), če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 15. člena ZOro-1). Zato niso utemeljeni s tem povezani tožbeni ugovori.

21.V obravnavani zadevi je sporna presoja upravnega organa glede tožnikove zanesljivosti za posest orožja in orožnih listin.

22.Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZOro-1 je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, (med drugim) če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje ali kaznovan za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil (prva alineja drugega odstavka 16. člena ZOro-1). Že na podlagi same jezikovne razlage prve alineje drugega odstavka 16. člena ZOro-1 je tako mogoče sklepati, da se besedna zveza "z elementi nasilja" nanaša le na kaznovanost za prekršek zoper javni red in mir, saj bi bila v nasprotnem primeru ta besedna zveza neločljivi del besedne zveze "naklepno kaznivo dejanje", kot je to nomotehnično urejeno v prvem odstavku 15. člena ZOro-1 (glej 20. točko obrazložitve te sodbe). To stališče navsezadnje potrjuje tudi zakonodajno gradivo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah ZOro-1 (ZOro-1C)⁴ , na podlagi katerega je bilo določbi prve alineje drugega odstavka 16. člena ZOro-1 dodano ravno merilo "kaznovanosti za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja". Ne glede na to sodišče ugotavlja, da so elementi nasilja že po naravi stvari zajeti z zakonskimi znaki kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1, zaradi storitve katerega je bil tožnik pravnomočno obsojen, saj nasilje ni le fizično, ampak tudi psihično, ko gre za dejanja, pri katerih oseba zlorabi svojo moč brez uporabe fizične sile, z uporabo besed ali vedenj, ki drugo osebo ponižajo, razvrednotijo, prestrašijo ali ji kako drugače škodujejo. Da gre za naklepno kaznivo dejanje, pa med strankama ni sporno.

23.Pojem zanesljivosti posameznika je nedoločen pravni pojem. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da so nedoločeni pravni pojmi na področju upravnega prava po svoji pravni naravi oblika zakonskega urejanja, s katero zakonodajalec upravi prepusti vsebinsko opredelitev pomena takega pojma. Sodišče glede na svojo funkcijo zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva pravic v navedeno lahko poseže samo, če je pri tem uprava prestopila meje dovoljenega, torej prekoračila zakonski okvir razlage nedoločenega pravnega pojma.⁵ Ocena, ali je tožnik zanesljiv za posest in nošenje orožja, je torej primarno prepuščena organu, ki odloča o odvzemu orožja in orožne listine, ta pa jo mora posebej obrazložiti.⁶

24.Po presoji sodišča je razlaga navedenega nedoločenega pravnega pojma, ki jo je v obravnavani zadevi sprejela tožena stranka, skladna z ustaljenimi metodami razlage prava, torej tudi z zahtevo po strogi razlagi določb ZOro-1 zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja orožje. Tožena stranka je namreč v tem pogledu pravilno upoštevala vse okoliščine storitve kaznivega dejanja in tožnikovo siceršnje obnašanje. S tem povezana dokazna ocena je po presoji sodišča vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene⁷ . Ob upoštevanju obširnih pojasnil upravnih organov (povzetek je v točkah od 3 do 10 obrazložitve te sodbe), pa s posplošenima tožbenima očitkoma (1) "priče niso potrdile, da bi imel tožnik orožje kadarkoli pri sebi ali, da bi z njim zagrozil" (povzetek je v 13. točki obrazložitve te sodbe) in (2) "presoja, da iz grožnje izhaja, da bi tožnik lahko zlorabljal orožje, je v nasprotju z zdravniškim spričevalom, saj njegova vsebina ne potrjuje ugotovitve, da je tožnik med septembrom 2020 in aprilom 2022 prekomerno užival alkohol" (povzetek je v 15. točki obrazložitve te sodbe), ni omajana niti njena vsebinska prepričljivost. Ob takih okoliščinah lahko sodišče na prvo tožbeno navedbo odgovori le, da za presojo zanesljivosti ni nujno, da bi moralo iz izpovedi prič izhajati tudi, da so tožnika videle z orožjem ali da jim je z njim grozil, saj že ugotovljene okoliščine, ki jim tožnik ne nasprotuje konkretizirano, nakazujejo na tožnikovo neprimernost za posedovanje orožja in možnost, da ga bo zlorabil. Glede drugega tožbenega očitka pa sodišče pojasnjuje, (1) da se potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu v obravnavani zadevi ne nanaša na izpolnjevanje pogoja iz 3., ampak iz 5. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1⁸ , (2) in da to potrdilo samo po sebi ne nasprotuje ugotovitvam upravnih organov o tožnikovi občasni alkoholiziranosti, ki jim tožnik ne nasprotuje konkretizirano, kar je dodatna okoliščina, ki kaže na tožnikovo nezanesljivost.

25.Ob upoštevanju navedenega je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

26.Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

27.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Glej sodbo VSRS X Ips 43/2007 z dne 8. 1. 2009 (9. odstavek obrazložitve).

2Ta določa, da imajo države članice vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom. Če kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice dovoljenje odvzamejo.

3Skladno s 3. točko drugega odstavka 14. člena ZOro-1 mora biti posameznik zanesljiv za pridobitev dovoljenja za nabavo orožja, dovoljenja za nabavo streliva, orožnega lista in dovoljenja za posest orožja.

4Poročevalec Državnega zbora z dne 24. 10. 2019, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1C), prva obravnava, EPA 0851-VIII.

5Glej sodbi VSRS X Ips 9/2018 z dne 4. 12. 2019 (11. in 12. točka obrazložitve) in X Ips 182/2017 z dne 9. 10. 2019 (21. in 22. točka obrazložitve) in sklep VSRS X Ips 37/2022 z dne 7. 12. 2022 (16. točka obrazložitve).

6Glej sodbo tega sodišča I U 1103/2024 z dne 29. 8. 2024 (47. točka obrazložitve).

7Določa jo 10. člen ZUP, ki se glasi: "O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka."

8Skladno s 5. točko drugega odstavka 14. člena ZOro-1 mora posameznik za pridobitev dovoljenja za nabavo orožja, dovoljenja za nabavo streliva, orožnega lista in dovoljenja za posest orožja, predložiti potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest ali nošenje orožja.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o orožju (2000) - ZOro-1 - člen 14, 14/2, 14/2-3, 58

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.