Jedro

Samo dejstvo, da o predlogu za izločitev predsednika sodišča (prve stopnje) odloča predsednik višjega sodišča, torej tisti sodnik, ki vodi poslovanje sodišča (prvi odstavek 7. člena Zakona o sodiščih), zoper njegov sklep pa ni posebne pritožbe (ampak lahko stranka odločitev izpodbija v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari, o kateri odloča višje sodišče), še ne kaže na ogrožanje nepristranskosti vseh sodnikov višjega sodišča oziroma celega sodišča.

Nihče, tudi ne nosilci upravnosodne in pravosodne oblasti, ne more in ne sme posegati v neodvisni položaj sodnika pri odločanju in vodenju zadev, ki so mu dodeljene. Vsak sodnik mora v vseh primerih izključitvenih razlogov, pa tudi v primerih obstoja odklonitvenih razlogov, zaradi katerih bi bila njegova nepristranskost (ali le njen videz) utemeljeno vprašljiva, predlagati svojo izločitev (skladno s 70. in 71. členom ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Deveta udeleženka je v nepravdni zadevi zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča podala predlog za delegacijo pristojnosti v zvezi s pritožbenim postopkom pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Navaja, da je vložila pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III N 552/2017 in zoper tri sklepe o zavrnitvi zahtev za izločitev razpravljajoče sodnice ter predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani. Zadnjim trem sklepom očita, da so brez razlogov o odločilnih dejstvih iz njenih zahtev. Kršitve so konkretizirane v končnem sklepu sodišča prve stopnje, ki je kršilo načelo pravnomočnosti. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je posplošeno zavrnil njeno zahtevo za izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, pritožbeni senat Višjega sodišča v Ljubljani pa bo moral najprej presojati zakonitost in pravilnost sklepa predsednika istega sodišča. Opozarja na 23. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki zagotavlja pravico do sodnega varstva, in izpostavlja stališča Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s predpostavkami za nepristranskost sojenja. Pritožbeni postopek bi lahko skalil delovne odnose med sodniki na višjem sodišču, zato predlaga, da se za odločanje v tej zadevi določi drugo višje sodišče.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost celotnega sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno le to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo. Določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

4.Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje stranke z odločbo pristojnega sodišča, izdano v predhodnem postopku, ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.1 Odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika (ali sodnikov) pa predlog(i) za izločitev takega sodnika ali sodnikov oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP.2

5.Deveta udeleženka izraža dvom v nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani, ker bo odločanje o njeni pritožbi terjalo presojo sklepa predsednika tega sodišča. A samo dejstvo, da o predlogu za izločitev predsednika sodišča (prve stopnje) odloča predsednik višjega sodišča, torej tisti sodnik, ki vodi poslovanje sodišča (prvi odstavek 7. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS)), zoper njegov sklep pa ni posebne pritožbe (ampak lahko stranka odločitev izpodbija v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari, o kateri odloča višje sodišče), še ne kaže na ogrožanje nepristranskosti vseh sodnikov višjega sodišča oziroma celega sodišča. Če bi, bi morala biti že zakonska ureditev drugačna. Da bi obstajale kakšne druge okoliščine (npr. v organizaciji dela konkretnega sodišča, povezanosti s spornim predmetom ali udeleženci postopka), ki bi lahko vzbujale dvom v notranjo neodvisnost vseh sodnikov višjega sodišča, deveta udeleženka niti ne trdi. Po presoji Vrhovnega sodišča torej ni izkazano, da bi bila okrnjena osebna nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani.3

6.Ob pravkar pojasnjenem pa tudi ni omajan objektivni vidik nepristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani oziroma videz nepristranskosti sojenja. Iz navedb devete udeleženke namreč ne izhaja, da bi bili višji sodniki s predsednikom sodišča, z obravnavano zadevo, spornim predmetom ali udeleženci povezani tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da niso nepristranski do zadeve oziroma pritožbe devete udeleženke.4 Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati po svoji vesti in nepristransko, torej tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja.5 Posledično nihče, tudi ne nosilci upravnosodne in pravosodne oblasti, ne more in ne sme posegati v neodvisni položaj sodnika pri odločanju in vodenju zadev, ki so mu dodeljene. Vsak sodnik mora v vseh primerih izključitvenih razlogov, pa tudi v primerih obstoja odklonitvenih razlogov, zaradi katerih bi bila njegova nepristranskost (ali le njen videz) utemeljeno vprašljiva, predlagati svojo izločitev (skladno s 70. in 71. členom ZPP).

7.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog devete udeleženke za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023, I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 43/2021 z dne 21. 4. 2021, I R 23/2020 z dne 6. 2. 2020 in I R 111/2012 z dne 26. 7. 2012.

Op. št. (2)Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 77/2021 z dne 7. 7. 2021, I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 24/2008 z dne 6. 3. 2008.

Op. št. (3)Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up‑429/23 z dne 24. 10. 2024, 9. točka obrazložitve.

Op. št. (4)Prim. prav tam, 12. točka obrazložitve.

Op. št. (5)Člen 125 Ustave je konkretiziran v 3. členu ZS, po katerem je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan le na ustavo, zakon, splošna načela mednarodnega prava ter na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe; gl. tudi 23. člen Zakona o sodniški službi.