Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba VII Kp 57050/2020

ECLI:SI:VSLJ:2022:VII.KP.57050.2020 Kazenski oddelek

oškodovanec prevzem kazenskega pregona napoved pritožbe pravica do pritožbe zavrnilna sodba
Višje sodišče v Ljubljani
14. julij 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Oškodovanec je dolžan plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo zoper obdolženo A. A. iz razloga po 1. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki ter nagrada njene zagovornice bremenijo proračun. Stroški in nagrada pooblaščenca mladoletne oškodovanke pa bremenijo proračun na podlagi tretjega odstavka 97. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se je pritožila pooblaščenka oškodovanca B. B. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi „in postopek nadaljuje“.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženke in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če državni tožilec na glavni obravnavi umakne obtožni akt, mora oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne (prvi odstavek 61. člena ZKP). To (z)more oškodovanec izjaviti le, če je na glavni obravnavi navzoč, sicer je z izjavo v zamudi. V obravnavani zadevi oškodovanec na glavni obravnavi dne 26. 10. 2021, ko je državni tožilec umaknil obtožni predlog, pregona ni nadaljeval, zato se domneva, da je odstopil od pregona, sodišče pa posledično ni imelo ovire za izdajo zavrnilne sodbe.1

6. Vendar pa je procesni položaj oškodovanca po izdaji zavrnilne sodbe lahko različen. Če namreč oškodovanec na glavno obravnavo ni bil pravilno povabljen ali pa je bil opravičeno odsoten, ZKP dopušča, da oškodovanec tudi po izdaji zavrnilne sodbe izjavi voljo nadaljevati pregon in s tem izpodbije domnevo, ki jo predpisuje ZKP zaradi njegove zamude. Oškodovanec ima pravico zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (v osmih dneh po prejemu zavrnilne sodbe in najkasneje v treh mesecih od oškodovančeve zamude) in v tej prošnji podati izjavo o nadaljevanju pregona (drugi in tretji odstavek 61. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 58. člena ZKP). Sodišče bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, (i) če je predlog pravočasen, (ii) če so podane okoliščine iz drugega odstavka 61. člena ZKP (tj. če so za zamudo podani razlogi, ki jih ni mogoče pripisati oškodovancu), in (iii) če hkrati izjavi, da nadaljuje pregon.2

7. V obravnavani zadevi pritožnica pravilno navaja, da oškodovanec na narok za glavno obravnavo dne 26. 10. 2021 ni bil vabljen. Razlog za zamudo torej ni bil na strani oškodovanca. Prav zaradi navedenega pa je sodišče prve stopnje oškodovancu takoj po koncu glavne obravnave poslalo dopis (list. št. 300, vročen dne 5. 11. 2021), v katerem ga je obvestilo o umiku obtožnega predloga in izdaji zavrnilne sodbe ter ga seznanilo s pravico o prevzemu pregona v skladu z določbo 61. člena ZKP. Jasno in nedvoumno ga je poučilo, da lahko prevzame kazenski pregon zoper obdolženko, če v roku 8 dni vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in hkrati izjavi, da nadaljuje pregon. Obvestilo ga je tudi, da bo sodišče v primeru, če bo pregon nadaljeval, razpisalo novo glavno obravnavo, ter ga opozorilo še na stroškovno posledico. Nadalje pa je oškodovanca jasno seznanilo, da če pregona _ne_ namerava nadaljevati, ima zoper sodbo pravico do pritožbe, ki pa jo mora napovedati, prav tako v roku 8 dni. Oškodovanec je po prejemu navedenega dopisa po svoji pooblaščenki na sodišče vložil napoved pritožbe zoper sodbo.

8. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je oškodovanec z napovedjo pritožbe izrazil voljo za prevzem pregona. Oškodovanec ima namreč na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Glede na vse pojasnjeno oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.

9. Pritožbene navedbe in očitki sodišču prve stopnje so glede na obrazloženo neutemeljeni, brezpredmetna pa je tudi izjava o prevzemu pregona, priložena obravnavani pritožbi. Ker razlogi, s katerimi je sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala pooblaščenka oškodovanca, niso podani, pritožbeno sodišče pa prav tako ni zaznalo kršitev, ki jih v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZKP preizkusi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Pooblaščenka s pritožbo ni uspela, zato je oškodovanec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, to je sodno takso v znesku 100,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tar. št. 7409 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 21291/2017 z dne 11. 11. 2021. 2 Prav tam.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia