Jedro

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti vse tiste stroške, ki so bili dejansko potrebni za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik upniku v osmih dneh povrniti 55.907,00 SIT stroškov izvršilnega postopka.

Zoper ta sklep je vložil pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. V pritožbi navaja, da se ne strinja z odmero stroškov izvršilnega postopka. Računu pooblaščenca na naroku (R...

d.o.o.) ni predloženo potrdilo o plačilu, zato ga sodišče že iz tega razloga ne bi smelo priznati. Storitve, ki so navedene v računu, pa tudi niso bile opravljene v tem obsegu. Kraj, kjer je bil rubež, je oddaljen iz Š... 2 km, zato dolžniku ni znano, od kod kilometri, ki bi jih moral plačati. Sam rubež je trajal precej manj, kot je navedenih ur, med tem časom pa je izvršitelj opravil še en rubež na drugem kraju. Dolžnik se tudi ne strinja, da bi moral plačevati detektiva, ki ga je najel upnik, saj ne gre za potrebno zastopanje, za katerega lahko sodišče prizna nagrado le odvetniku v okviru odvetniške tarife. Dolžnik je upniku plačal že vse, vključno z vsemi stroški izvršilnega postopka, tudi s temi, odmerjenimi z izpodbijanim sklepom. Zato mu ne dolguje ničesar več. Pri upniku ima sedaj celo preplačilo. Na dan 7.3.2000, ko je dolžnik upniku plačal 400.000,00 SIT, mu je bil dolžan le 285.690,56 SIT. Več je plačal zato, da bi bile z zneskom 400.000,00 SIT pokrite vse njegove dotedanje obveznosti, vključno z vsemi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

Dolžnik svoji pritožbi prilaga izračune obresti in potrdila o plačilu.

Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrne, hkrati pa podal tudi predlog za ustavitev izvršbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah uveljavljanih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) paziti po uradni dolžnosti. Uradoma upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

5. odstavek 38. člena ZIZ določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče prve stopnje je z odredbo z dne 18.2.2000, s katero je odredilo rubež premičnin, upniku naročilo, da ob naroku preskrbi delovno silo, ustrezno prevozno sredstvo, prostor za vskladiščenje premičnin in strokovnjaka za odpiranja vrat s silo ter zamenjavo ključavnic. Rubež je bil nato opravljen dne 6.3.2000, iz rubežnega in cenilnega zapisnika pa izhaja, da je bilo dolžniku zarubljenih več premičnin, sam rubež pa je trajal od devete ure in petnajst minut do enajste ure in petnajst minut. Po rubežu je upnik sodišču predložil račun podjetja R... d.n.o., iz katerega so jasno razvidni stroški, ki so upniku nastali zaradi oprave izvršbe. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so upniku ti stroški dejansko nastali. Ni relevantno, kar trdi pritožba, da upnik ni predložil potrdila o plačilu tega računa, ko že iz samega dejstva izstavitve računa izhaja, da ga bo moral upnik plačati ali ga je celo že plačal (na računu je pripisano, da je bil račun plačan 10.3.2000). Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov v ostale postavke v računu, ki jim pritožba pavšalno oporeka, ne navede pa dokazov, s katerimi bi postavke v računu izpodbila. Gotovo je, da so poleg samih stroškov upnika na samem rubežu, ki je trajal dve uri, kot je to razvidno iz rubežnega zapisnika, potrebne določene dodatne aktivnosti v zvezi s pripravo na rubež, kot to izhaja iz delovnega naloga na hrbtni strani računa, zato pritožbeno sodišče meni, da so bili stroški, navedeni v tem računu potrebni, saj jih je povzročil dolžnik s tem, ko ni pravočasno plačal terjatve po izvršilnem naslovu. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbi, da ni moč priznati stroškov detektiva, ker ne gre za potrebno zastopanje, za katerega lahko sodišče prizna nagrado le odvetniku v okviru odvetniške tarife.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v določbah o stroških izvršilnega postopka teh stroškov ne omejuje glede na posamezne vrste stroškov.

Zato je v vsakem primeru potrebno presoditi, kateri so bili tisti stroški, ki so bili za izvršbo dejansko potrebni in za te upniku pripada tudi povračilo. Vprašanje, ali in koliko je bilo na račun teh izvršilnih stroškov že plačano in ali je dolžnik s plačilom 400.000,00 SIT v celoti poplačal dolg, pa ni predmet izpodbijanega sklepa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, dolžnik ker s pritožbo ni uspel, upnik pa, ker odgovor na pritožbo zoper sklep ni predviden in zato teh stroškov ni moč šteti za potrebne (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).