Jedro

Dolžnik je v ugovoru navedel samo, da glavnica, ki je predmet izvršbe, ni pravilna, ni pa konkretizirano obrazložil, v čem naj bi bila glavnica nepravilna, zato je ob upoštevanju ugotovitve sodišča , da je upnikov predlog za izvršbo glede višine izterjevane glavnice s pripadki skladen z izvršilnim naslovom in ob upoštevanju, da je sodišče v tem obsegu tudi dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikova ugovorna navedba o nepravilnosti višine izterjevane glavnice ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

2. Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da iz izvršilnega naslova izhaja, da je obveznost tožene stranke (dolžnika) solidarna z obveznostjo glavnega dolžnika T., d. o. o. - v stečaju, po pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 107209/2018 z dne 20. 11. 2018. Navaja, da je ugovarjal, da glavnica, ki je predmet izvršbe, ni pravilna. Navaja tudi, da je glavni dolžnik T., d. o. o. - v stečaju obveznost do upnika zavaroval pri ... banki. Zavarovanje izhaja iz 9. strani pogodbe o revolving posojilu. Ni mu sicer poznano, kdaj in v kolikšnem obsegu je upnik to zavarovanje realiziral, saj mu to iz objektivnih razlogov ne more biti poznano, ker niti ni pogodbena stranka v zavarovalni pogodbi niti ni zakoniti zastopnik glavnega dolžnika T., d. o. o. - v stečaju. Izpostavlja, da je upnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova dobil poplačano iz naslova tega zavarovanja v celoti. Kot dokaz prilaga pogodbo o revolving kreditu ter predlaga poizvedbe pri ... banki in zaslišanje dolžnika.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika in predlaga zavrnitev dolžnikove pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Ugovor dolžnika mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

6. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da izvršilni naslov predstavlja izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Kranju I P 75/2019 z dne 2. 3. 2021. 7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je dolžnik v ugovoru navedel samo, da glavnica, ki je predmet izvršbe, ni pravilna, ni pa konkretizirano obrazložil, v čem naj bi bila glavnica nepravilna, zato je ob upoštevanju pritožbeno neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je upnikov predlog za izvršbo glede višine izterjevane glavnice s pripadki skladen z izvršilnim naslovom in ob upoštevanju, da je sodišče prve stopnje v tem obsegu tudi dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi z dne 26. 5. 2021, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikova ugovorna navedba o nepravilnosti višine izterjevane glavnice ni utemeljena.

8. Pritožbene navedbe dolžnika, ki se nanašajo na solidarno obveznost dolžnika skupaj z glavnim dolžnikom T., d. o. o. - v stečaju in poplačilo upnika iz zavarovanja po pogodbi o revolving kreditu, s katero ima glavni dolžnik T., d. o. o. - v stečaju zavarovano obveznost pri ... banki, ter v zvezi s temi pritožbenimi navedbami predloženi dokazi, predstavljajo skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nedovoljene pritožbene novote, katere pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Dolžnik teh navedb in dokazov ni navedel oz. predlagal v ugovoru, prav tako tudi ni navedel, zakaj jih prvič navaja oz. predlaga v pritožbi. Dolžnik je bil namreč v sklepu o izvršbi poučen, da mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ), vendar te možnosti ni izkoristil. Poleg tega je pojasniti, da navedbe v zvezi s solidarnostjo niso pravno odločilne, saj lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika). Skladno s povedanim je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo upnikovem predlogu za izvršbo in dovolilo izvršbo samo zoper dolžnika kot solidarnega poroka.

9. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, zato v izvršilnem postopku ne more presojati materialnopravne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova. Sodišče druge stopnje se v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso utemeljene dolžnikove ugovorne trditve o tem, da je bilo upniku v pravdnem postopku priznano več, kot mu pripada, in trditve v zvezi z nepravilnostmi v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.

10. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da so omejitve izvršbe določene v ZIZ in jih je izvrševalec sklepa o izvršbi dolžan upoštevati na podlagi zakonskih določil. Pravilno je tudi pojasnilo, da dolžnikove ugovorne navedbe o slabem finančnem stanju ne predstavljajo razloga, ki preprečuje izvršbo, ampak je zgolj riziko upnika, ali bo poplačan ali pa ne. Skladno z določili ZIZ lahko upnik predlaga opravo izvršbe z različnimi izvršilnimi sredstvi. Sodišče oziroma dolžnikovi dolžniki po uradni dolžnosti pazijo pri izvršbi, da ne rubijo denarnih sredstev, ki so izvzeti iz izvršbe oziroma da se opravi izvršba v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Pojasniti pa je tudi, da se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet (tretji odstavek 46. člena ZIZ). Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso utemeljene tudi vse nadaljnje dolžnikove ugovorne navedbe.

11. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal nobenega od razlogov, ki po prvem odstavku 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo, zato je utemeljeno skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo.

12. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.