Jedro

Po dol. čl. 270 in 3 točke 273. čl. ZIZ je mogoče izdati regulacijsko začasno odredbo tudi v nepravdnem postopku razdružitve skupnega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdaji nove začasne odredbe z dne 5.2.2007 zavrne kot neutemeljen. Po takšni začasni odredbi je bilo nasprotnemu udeležencu prepovedano izvajati vsakršna gradbena in obrtniška dela ali izvajati kakršnekoli druge spremembe na nepremičninah parc. št. ... k.o. L., ki so v naravi stanovanjska hiša na naslovu M. ..., C. z zemljiščem, razen gradbenih in obrtniških del v spodnji etaži stanovanjske stavbe do višine plošče med spodnjo in srednjo etažo. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo, saj po oceni sodišča pozidanje dimnika skozi streho ni nujno potrebno, saj ima nasprotni udeleženec možnost gretja in drug način, kot npr. z elektriko, saj je iz priložene fotografije razvidno, da je v hišo elektrika že napeljana, so pa še drugi alternativni načini gretja v hiši in ni potrebno, da je zato pozidan dimnik. Enaka ugotovitev velja tudi glede popokanih cevi. Odločitev je sprejelo na podlagi določila 3. tč. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Zoper takšno odločitev se je pritožil nasprotni udeleženec po svojem pooblaščencu. Po mnenju pritožbe ne drži, da bi obstajale okoliščine primera v smislu preprečitve znatne premoženjske škode, samovolje ali npr. očitane krivice za posamezne solastnike, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe. Predlagateljica po mnenju nasprotnega udeleženca tekom postopka ni dokazala verjetnega obstoja svoje terjatve. Predlagateljica namreč ne uveljavlja nobenega zahtevka zoper nasprotnega udeleženca. Z vloženimi sredstvi nasprotni udeleženec ne more pridobiti večjega solastniškega deleža oz. se predlagateljičin solastninski delež ne more zmanjšati. Nasprotni udeleženec je nepremičnino spravil v takšno stanje kot se nahaja danes, skorajda izključno sam. Nasprotni udeleženec je na nepremičnini uredil zasilno bivališče. Navajanja predlagateljice o fizični delitvi nepremičnine niso realna. Dimnik predstavlja skupen del hiše, ki jo koristijo vsi solastniki in z njegovo pozidavo predlagateljica ne bi utrpela nobene škode. Zaradi prepovedi del oz. njihovega dokončanja na stavbi nastaja škoda, kar bo v končni posledici imelo zmanjšanje njene vrednosti, kar pa gotovo ni v interesu predlagateljice. Po mnenju pritožbe izdana začasna odredba tako nima podlage v veljavni zakonodaji, poleg tega pa je povsem neživljenjska in posredno povzroča škodo vsem strankam. Priglasil je še pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravni temelj v konkretni zadevi za izdajo začasne odredbe predstavlja na eni strani smiselna uporaba določbe 114. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V tem členu je predvidena začasna odredba za enega izmed posebnih postopkov, namreč za postopek ureditve razmerij med solastniki. Na predlog enega izmed udeležencev postopka lahko sodišče izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti pa zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike. Takšna začasna odredba je blizu tako imenovani regulacijski začasni odredbi in bi bila po pravni analogiji možna njena uporaba tudi za konkreten primer. Izdajo regulacijske začasne odredbe pa ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po določbi II. odst. 266. čl. ZIZ je v primeru, če je voden pravdni ali kakšen drug sodni postopek je za odločitev o izdaji začasne odredbe pristojno sodišče pred katerim teče postopek. Iz te določbe izhaja, da je mogoče izdati začasno odredbo po določilih ZIZ tudi v drugih sodnih postopkih, ne samo v pravdnem postopku. Po določbi 3. tč. I. odst. 273. čl. ZIZ pa sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. V tej določbi je urejena tako imenovana regulacijska začasna odredba, s katero se začasno regulirajo pravna in druga razmerja med strankami sodnih postopkov. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje, dokler se solastnina ne razdruži, dejansko dolžniku prepovedalo, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. V konkretnem primeru je predlagateljica v predlogu za razdružitev skupnosti premoženja navajala svoj pravni interes do fizične delitve predmetne nepremičnine. Postavila je trditve o tem, da ima interes, da se stanovanjska hiše razdeli tako, da spodnja etaža pripada nasprotnemu udeležencu, sama pa po fizični razdelitvi stanovanjske hiše postane izključna lastnica prve etaže, torej dela stanovanjske hiše nad prvo ploščo. Tako je izkazala svoj pravni interes za izdajo začasne odredbe, saj meri njen zahtevek na fizično delitev predmetne stanovanjske hiše ravno na tisti del, za katerega predlaga po fizični delitvi, da pripada njej v izključno last. Tako je sodišče prve stopnje imelo glede na dejstvo, ki se sedaj ne izpodbija, da je nasprotni udeleženec pričel posegati v zgornji del stanovanjske hiše, na katerega meri njen zahtevek - predlog, dovolj podlage, da so s tem izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sedaj izpodbijane začasne odredbe.

S to začasno odredbo je dejansko sodišče prve stopnje prepovedalo posegati na stvar, katera je predmet te delitve in v katero je nasprotni udeleženec, kar je na pritožbeni stopnji nesporno, že pričel dejansko tudi posegati s številnimi posegi, kateri so navedeni v obrazložitvi izdane začasne odredbe. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da predlagateljica tekom postopka ni dokazala verjetnega obstoja svoje terjatve - zahtevka. Dokazala je tudi, da njegovi posegi v njeno interesno območje stanovanjske hiše predstavljajo možnost spremembe stanja nepremičnine, kakršna je bila v trenutku, ko se je predlagala njena delitev. Zato v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o izboljšavah na stanovanjski hiši in s tem možnosti vplivanja na stvarnopravnem področju, ki ureja postopek razdružitve nepremičnine. Predlagateljica ni ravnala šikanozno s predlagano začasno odredbo, saj je bila do predloga upravičena, saj je izkazala vse pogoje za izdajo začasne odredbe, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Izdelava dimnika in drugi posegi v sfero stanovanjske hiše, za katero je predlagateljica zatrjevala in še zatrjuje, da ima interes do nje, pa predstavljajo delovanje dolžnika v nasprotju z prej omenjenimi določbami ZIZ.

Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ, pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in je odločitev glede na sedanjo obrazložitev sodišča druge stopnje tudi materialno pravno pravilna. Sodišču prve stopnje se tudi niso pripetile tiste bistvene kršitve določb pravdnega in izvršilnega postopka, ter nepravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP).

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s čl. 165 ZPP).