13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na Ž. na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 98/2003 z dne 19. 1. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1293/2001 z dne 16. 10. 2002, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-336/96 z dne 30. 5. 2001 in z odločbo Upravne enote Kranj št. 321-494/92-08/NH z dne 19. 12. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo o denacionalizaciji, s katero je upravni organ prve stopnje odločil, da se denacionalizacijskemu upravičencu podržavljena zemljišča vrnejo z vzpostavitvijo ustreznega solastninskega deleža na kompleksu zemljišč, ki ga med drugimi sestavljajo tudi tri zemljišča, za katera je pritožnik kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca uveljavljal denacionalizacijo.

2.Pritožnik taki odločitvi očita kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave in kršitev prepovedi povratne veljave aktov iz 155. člena Ustave. Ustavno pritožbo utemeljuje z navajanjem, da je tako v upravnem postopku kot v upravnem sporu zahteval vrnitev zemljišč v last in posest. Ne strinja se z vrnitvijo solastninskega deleža na kompleksu. Taka odločitev naj bi bila sprejeta na podlagi zmotno ugotovljenega dejstva, da nepremičnin ni mogoče vrniti v last in posest. Poleg tega naj bi bila ena izmed parcel njiva in ne travnik, v odločbi pa naj bi bilo navedeno le, da drugačno stanje ni dokazano, kljub temu, da ugotovitvenega postopka ni bilo. Napačno naj bi bila ugotovljena vrednost podržavljenih nepremičnin in vrednost odškodnine, ki jo je upravičenec prejel ter razmerje med vrednostjo nepremičnin in dano odškodnino. Pritožnik trdi, da v nobeni odločbi ni obrazložen izračun vrednosti nepremičnin, le formula in končni zaključki. Meni, da bi ga upravni organ kot prava neuko stranko moral poučiti, da je v zvezi z vprašanjem vrednosti zemljišč treba postaviti izvedenca kmetijske stroke. Zmotno naj bi bila uporabljena tudi določba prvega odstavka 27. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 – v nadaljevanju ZDen-B) naj bi bil obravnavan drugače od drugih upravičencev do denacionalizacije. Prizadela naj bi ga tudi sprememba Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Uradni list RS, št. 24/92 in 33/96 – v nadaljevanju Odredba).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na določbo 155. člena Ustave, saj ta neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožnik sicer zatrjuje tudi kršitev človekovih pravic iz drugega odstavka 14. člena in iz 33. člena, vendar jih z navedbami, s katerimi oporeka zgolj pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in uporabi materialnega prava, ne izkaže.

4.Z navedbami, s katerimi izpodbijanim odločbam očita neobrazloženost glede vrednosti nepremičnin, pritožnik po vsebini zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave). Vendar so ti očitki pritožnika neutemeljeni. Že iz obrazložitve odločbe upravnega organa prve stopnje je razvidno, kako je bila vrednost nepremičnin izračunana, saj so navedeni vsi podatki in formula, po kateri se vrednost kmetijskih zemljišč izračunava. Prav tako je naveden predpis, ki določa način ugotavljanja vrednosti zemljišč. Izračun vrednosti zemljišč je ponovno obrazložil še pritožbeni upravni organ, ki je pritožniku pojasnil tudi, zakaj mnenje izvedenca ni potrebno. Izračunu vrednosti zemljišč sta pritrdili tudi Upravno in Vrhovno sodišče. Prav tako ne drži pritožnikov očitek, da ni bilo ugotovitvenega postopka. Dejstvo, da pritožnik v ugotovitvenem postopku ni dokazal drugačne kulture zemljišča od tiste, ki jo je upravni organ ugotovil na podlagi podatkov geodetske uprave, namreč ne pomeni, da ugotovitvenega postopka ni bilo. Zgolj nestrinjanje z ugotovitvami glede dejanskega stanja in dejstvo, da pritožnik pravo drugače razume kot sodišča, pa ne zadošča za sklep o kršitvi drugega odstavka 14. člena, 22. in 33. člena Ustave.

5.Iz pravice do enakega varstva pravic v 22. členu Ustave med drugim izhaja tudi, da mora sodišče enake primere obravnavati enako. Vendar kršitve te pravice sodišču ni mogoče očitati s sklicevanjem na drugačno odločitev upravnega organa prve stopnje. Da bi neenako obravnavanje denacionalizacijskih upravičencev, ki so zahtevali vrnitev zemljišč na območju istega kompleksa uveljavljal že v upravnem in sodnem postopku, pa pritožnik ne navaja. Kaj takega tudi ni razvidno iz priloženih sodnih in upravnih odločb.

6.Neenakega obravnavanja pritožnik ne more utemeljiti niti z očitkom, da je bilo o njegovi zahtevi za denacionalizacijo odločeno šele po uveljavitvi ZDen-B in po spremembi Odredbe. V ustavni pritožbi namreč ne navaja, iz česa naj bi izhajalo, da bi bila odločitev drugačna, če bi bilo o vračilu odločeno pred uveljavitvijo ZDen-B. Člen 27 ZDen je namreč vračanje solastninskega deleža na kompleksu zemljišč določal že ob uveljavitvi leta 1991. Očitke o neenakem obravnavanju denacionalizacijskih upravičencev zaradi spremembe Odredbe pa je Ustavno sodišče presojalo že z odločbo št. U-I-103/97 z dne 19. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98 in OdlUS VII, 67), s katero je presodilo, da sprememba Odredbe ni v neskladju z Ustavo in z Zakonom.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče Ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan