Jedro

Pri toženi stranki je obstajala povečana potreba po delu stevardes v poletni sezoni. Pri tem ni bistveno, če tožena stranka zaposluje stevardese, ki to delo opravljajo celo leto. Podobno je v primeru, kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga povečanega obsega del, saj enaka dela opravljajo tudi drugi delavci delodajalca, ki so pri njem zaposleni za nedoločen čas in navedeno ni razlog za ugotovitev nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ker ni podan razlog opravljanja sezonskega dela. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je pogodba o zaposlitvi z dne 28. 3. 2014 nezakonito prenehala z dnem 30. 11. 2014 in da je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z vsemi pravicami in obveznostmi.

Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do dneva vrnitve na delo obračunati bruto nadomestila plače v višini 962,55 EUR mesečno, ji odvesti davke in prispevke, tožnici pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku osemdnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.“

II. Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dne 30. 11. 2014 tožnici nezakonito prenehala pogodbi o zaposlitvi; da se ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 28. 3. 2014 sklenjena v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih; da je tožnica dne 28. 3. 2014 s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter tožnici delovno razmerje ni prenehalo dne 30. 11. 2014, temveč še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2014. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnico v roku treh dni pozvati nazaj na delo, ji od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo obračunati bruto nadomestilo plače v višini 962,55 EUR, ji plačati pripadajoče davke in prispevke ter izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska (19. dne v mesecu) do plačila, razen za obdobje zaposlitve pri drugem delodajalcu od 15. 7. 2015 dalje. V presežku pa je zahtevke tožnice zavrnilo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 992,84 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, razlogi sodbe pa so nejasni in med seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) oziroma je v sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Razlogi v obrazložitvi izpodbijane sodbe so nejasni oziroma protispisni ter med seboj v nasprotju, saj iz predloženih dokazov izhaja, da ima tožena stranka več najav in prometa v poletni sezoni, istočasno pa sodišče zaključi, da ni podan zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je v poletnih mesecih dejansko več letov in s tem prometa, nato pa v nasprotju s to ugotovitvijo zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za opravljanje sezonskega dela. Sodišče se je pomanjkljivo opredelilo do elektronskega sporočila z dne 6. 2. 2014, v katerem tožnica navaja, da gre pri delu stevardese za sezonsko delo. Iz izpovedb A.A. in B.B. ter listinskih dokazov izhaja, da gre v poletni sezoni za povečano potrebo po delu stevardes. Stevardese so opravljale svoje delo v bistveno različnem obsegu. Tudi ostali zaposleni so namreč svoje delo opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, saj je bilo v poletni sezoni bistveno več dela, do česar pa se sodišče ni opredelilo. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da ni dokazano, da bi v poletni sezoni obstajala povečana potreba po delu stevardes v tej smeri, da bi šlo za sezonsko delo. Delo stevardes je odvisno od števila potnikov. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da povečanje potrebe po delu stevardes v poletni sezoni ne utemeljuje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi sezonskega dela.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka trditve tožene stranke v pritožbi in predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena ter potrdi ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, in v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo pravno odločilna dejstva, vendar je na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 - ZDR-1) v 54. členu med razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa tudi opravljanje sezonskega dela, ki je bil naveden kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico dne 28. 3. 2014 (za določen čas od 16. 4. 2014 do 30. 11. 2014). Tožnica s tožbo zahteva transformacijo te pogodbe o zaposlitvi v zaposlitev za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje je kot bistveno vprašanje za rešitev spora izpostavilo, ali je bila pogodba o zaposlitvi s tožnico sklenjena zaradi opravljanja sezonskega dela.

7. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje povzelo izpovedbi A.A. in B.B., vpogledalo v listine (vozne rede in sezonske rede letenja za potniški promet) ter ugotovilo, da je bil obseg dela stevardes v poletni sezoni večji, vendar je zaključilo, da takšno povečanje obsega dela in potrebe po večjem številu stevardes ne utemeljuje sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela. Navedeno je zaključilo z obrazložitvijo, da ima tožena stranka potrebo po zaposlitvi na delovnem mestu „stevardesa“ skozi celo leto, zato da lahko opravlja svojo dejavnost, zato v primeru opravljanja dela na delovnem mestu stevardesa ne gre za opravljanje sezonskega dela.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pri toženi stranki obstajala povečana potreba po delu stevardes v poletni sezoni. Pri tem ni bistveno, če tožena stranka zaposluje stevardese, ki to delo opravljajo celo leto. Podobno je v primeru, kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga povečanega obsega del, saj enaka dela opravljajo tudi drugi delavci delodajalca, ki so pri njem zaposleni za nedoločen čas in navedeno ni razlog za ugotovitev nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Da je šlo pri toženi stranki za povečan obseg dela v poletni sezoni v primerjavi z zimsko sezono, izhaja iz predloženih podatkov tožene stranke in izpovedbe B.B. Navedeno je potrdila tudi priča A.A., ki je izpovedala, da je bistveno več najav za poletno sezono in da je bila tožnica zaposlena za določen čas zaradi povečanega obsega del v poletni sezoni. Ob teh ugotovitvah sodišča prve stopnje je zmotna presoja, da je pogodba o zaposlitvi z dne 28. 3. 2014 sklenjena nezakonito, ker ni podan razlog opravljanja sezonskega dela.

9. Neutemeljeno je sklicevanje sodišča prve stopnje na stališče, zavzeto v zadevi VIII Ips 257/2013 z dne 24. 3. 2014, da delodajalec v sodnem postopku ne more dokazovati, da je bil razlog dejansko drug ali da so poleg v pogodbi določenega razloga za določen čas obstajali še drugi razlogi za takšno pogodbo, če je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas naveden razlog za takšno pogodbo. Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2014 je bil opravljanje sezonskega dela. Gre za občasno obliko dela, ki je neločljivo povezana s sezono oziroma letnim časom, v kateri je za posamezno dejavnost značilen povečan obseg potrebe po delu. Zato ne drži presoja sodišča, da gre v resnici za drug razlog, tj. za začasno povečan obseg dela.

10. Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo zmotno uporabilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, ter sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 351. člena ZPP).

11. Tožnica v tem sporu ni uspela, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).