Jedro

Ker je sodišče prve stopnje priznalo predlagateljici, da ima pravico do prekinitve postopka in jo napotilo na pravdo za ugotavljanje izključne lastninske pravice na nepremičnini, ni mogoče trditi, da je z ugovorom neobstoja solastninskih deležev nasprotnih udeležencev zlorabila procesne pravice. Pri tem ni pomembno, da je to storila po sedmih letih za svojim sicer priznanjem nespornih dejstev obstoja solastninskih deležev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izreklo denarno kazen predlagateljici v višini 1.000,00 EUR in ji naložilo v plačilo v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Iz spisa izhaja, da predlagateljica tekom celotnega postopka oziroma od leta 2009 do leta 2016 nasprotuje deležu vseh treh nasprotnih udeležencev glede na svojo klet. Ni priznala deleža nasprotnim udeležencem in je tudi navedla, da je sama izključna lastnica nepremičnin. Sodišče protispisno ugotavlja, da nepriznanih solastninskih deležev pomeni očitno zlorabo pravic s ciljem, ki so v nasprotju z dobrimi običaji in poštenim sojenjem. Iz sklepa ne izhaja, kako naj bi bila zlorabljena pravica, katera pravica je kršena. S pripravljalno vlogo je pritožnica izvrševala svojo procesno pravico smotrno in z namenom učinkovitega varstva svojih pravic. To ni le navidezno, zato ne gre za izigravanje in sama nima koristi od tega. O zlorabi procesnih pravic govorimo, če stranka procesno pravico ima, jo izkoristi s ciljem škodovati drugemu. Za zlorabo ne gre v primeru malomarnega ravnanja stranke, do česar je prišlo v obravnavanem primeru, ko je predlagateljica prejšnjo izjavo o nespornosti deležev podala lahkomiselno. Mora iti za naklepno ravnanje oziroma zavestno uveljavljanje protipravnih zahtevkov. Pritožnica se ni mogla zavedati zlorabe in ne gre za protipravno ravnanje. Meni, da ni nikoli sprejela stališča, da je možno kupiti kletno ali podstrešno stanovanje samostojno, ko ima sama celotni delež na hiši. Do svoje pravice pride lahko le z uveljavljanjem. Gre za krivdni koncept zlorabe pravic in prepovedi šikaniranja. To je bilo sprejeto z obstoječo sodno prakso in pravnim stališčem pravnih strokovnjakov, tudi ustavnega sodnika Jana Zobca, ki v svojem članku o zlorabi pravice, opozarja, da sodišče ne bi smelo se ozirati na prekoračene pravice, saj bi se drugače protipravnost lahko prenesla na sodno odločbo, ki je bila izdana v zvezi z njim. Zloraba pravic bi bila tedaj pocestna ovira. Pritožnica zasleduje legitimen cilj, zato je denarna kazen nedopustna. Procesna dejanja, ki pomenijo zlorabo pravic, pravno ne morejo učinkovati. Sodišče bi moralo ugotoviti šikanozno ravnanje oziroma namen škodovanja drugemu in se prepričati, da ni šlo za legitimno izvrševanje procesne pravice, ki stranki kot taki pripada po samem zakonu. Sodišče tega ni ugotovilo. Pritožnica je z navedbo, da je izključna lastnica nepremičnin, želela napotitev na pravdni postopek, v katerem bi se nesporno ugotovilo dejansko stanje in ni imela namena šikanoznega ravnanja. Sama od tega ne bi imela koristi. Poleg ekonomičnosti je treba zasledovati tudi učinkovitost postopka in to je storila pritožnica. Prilaga sodno prakso in članek Jana Zobca.

3. Pritožba je bila v vednost poslana nasprotnim strankam.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Vlogo predlagateljice z dne 14.7.2016, kjer zatrjuje, da je izključna lastnica nepremičnine, ki je predmet delitve in zanika solastninske deleže nasprotnih udeležencev, je sodišče vročilo nasprotnim udeležencem. Vsi trije so sicer prerekali trditve predlagateljice. Pri tem sta prvo in drugi nasprotni udeleženec predlagala nadaljevanje postopka razdružitve solastnine po obstoječih deležih, tretji nasprotni udeleženec pa je predlagal prekinitev in napotitev na pravdo. Nato je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 20. 9. 2016 (list. št. 305), prekinilo nepravdni postopek in napotilo predlagateljico na pravdo. Ta sklep je postal pravnomočen. V sklepu je zapisalo, da na podlagi 9. člena Zakona o nepravdnem postopku mora zaradi spora o dejstvih, od katerih je odvisna odločitev o glavni stvari, prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo za rešitev tega vprašanja.

6. Nato pa je sedem dni za tem, izdalo predmetni sklep, predlagateljico kaznovalo, ker je po devetih letih pravdanja in podani izjavi, da deleži niso sporni, to spremenila in v pripravljalni vlogi z dne 14. 7. 2016 začela zatrjevati, da je izključna lastnica na nepremičnini, ker naj bi bile vknjižbe v zemljiško knjigo na solastniških deležih na podlagi neveljavnih pravnih poslov. Nepriznavanje solastniških deležih po devetih letih od vložitve predloga ob priznanih dejstvih, za sodišče pomeni očitno zlorabo pravic predlagateljice s ciljem, da v nasprotju z dobrimi običaji in poštenjem, zaradi negotove pravne situacije, ki je nastopila po letih vodenja postopka, povzroča nasprotnim udeležencem škodo.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno podlago za odločanje, to je 11. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Za odločanje o pravilnosti kaznovanja v tem primeru je odločilno, da se v nepravdnem postopku (enako tudi v pravdnem) nesporno priznana dejstva lahko prekličejo in da začne stranka zatrjevati, da je neko pravno relevantno dejstvo sporno. Seveda pri tem ostane na sodišču, da oceni, ali je takšna sprememba zatrjevanega dejstva in predlaganih dokazov, pravočasna ali pa gre za prepozno novoto in predlagane dokaze, ki jih glede na potek sojenja, stranka ne more več zaradi prekluzije uveljaviti. V tem primeru je šlo za ugovor pravne narave, ki je dovoljen in tudi sodišče prve stopnje je v zvezi s tem izdalo pravnomočni sklep o napotitvi na pravdo. Če sodišče meni, da ima stranka procesno pravico, ki jo lahko na podlagi materialnega prava (v tem primeru ugovor o izključni lastnini) navaja vse do konca postopka, ni mogoče očitati tožnici zlorabe procesnih pravic.(1) Gre torej za vprašanje krivde v povezavi z materialnimi pravicami, ki jih stranka ima in na podlagi pravice do uveljavljanja teh pravic v procesu. Ker je v konkretnem primeru sodišče s pravnomočnim sklepom priznalo tožnici pravico do uveljavljanja tega ugovora, čeprav je z vlogo z dne 16. 7. 2009 deleže strank na nepremičninah priznala kot nesporne, ni mogoče stranki naprtiti krivdo in očitek, da samo zaradi tega, ker je menilo 7 let (ne 9) od začetka postopka, gre za zlorabo njenih procesnih pravic. Zato gre v tem primeru glede na ugotovljena pravna odločilna dejstva za zmotno uporabo materialnega prava (v tem primeru 11. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP), kar je narekovalo razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovilo, da je ugovor predlagateljice očitno neutemeljen ali navidezen.

8. Pritožbeno sodišče še opozarja, da v primeru, ko bi šlo za utemeljeno kršitev oziroma zlorabo procesne pravice, bi v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje tudi moralo obrazložiti višino denarne kazni, kar v danem primeru ni bilo zadosti obrazloženo.

9. Na koncu je treba še dodati, da pritožba nima prav, ko meni, da vsako izvrševanje procesnih pravic, ki ima materialnopravno podlago, ne more pripeljati do kaznovanja. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da prekomerno oziroma zaporedno vlaganje nedovoljenih npr. pravnih sredstev, je zloraba procesnih pravic, ki je sankcionirano z denarno kaznijo(2). V konkretnem primeru pa je predlagateljica najprej priznala deleže na nepremičnini in sicer z vlogo z dne 16. 7. 2009 in je sedaj prvič spremenila to dejstvo in začela zatrjevati, da so deleži napačni oziroma, da je izključna lastnica nepremičnine. Ob prekinjenem pravdnem postopku in ob pripravljalni vlogi, ki pomeni prvo spremembo priznanega nespornega dejstva, pa ni mogoče trditi, da gre za naklepno ravnanje stranke, ki škodi drugim nasprotnim udeležencem in opravičuje v konkretnem primeru kaznovanje stranke. Za kaznovanje z denarno kaznijo zaradi zlorabe procesne pravice je treba najprej ugotoviti, katera procesna pravica je bila zlorabljena, katera druga pravica je bila neutemeljeno kršena, kdo jo zlorabi in ugotoviti krivdo te stranke oziroma namen. Po ugotovitvi, da je konkretni učinek procesnega akta stranke v neskladju z njegovo objektivno funkcijo, hkrati pa povzroča škodo drugi stranki ali je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ji sodišče po uradni dolžnosti izreče denarno kazen (prim. Šetinc-Tekavec M., Denarno kaznovanje strank, Pravna praksa, št. 46/2013, str. 46).

Op. št. (1): V civilnem postopku prihaja do položajev, ko si stojita nasproti dve pravici (npr. pravice stranke do uveljavitve ugovora na podlagi materialnega prava) in pravice nasprotne stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če je dal toženec ugovor zaradi pobota šele pred koncem glavne obravnave in bi prišlo zaradi tega do nesorazmerne otežitve in upočasnitve postopka ter posledično do ogrožanja pravice tožnika do sojenja v razumnem roku, bo sodišče ne glede na to, ali je imel toženec z vlaganjem ugovora pobota slabe (zavlačevalne) namene, ali pa je samo izkoristil pravico, ki mu jo daje postopek, moralo opraviti tehtanje obeh pravic in ob spoznanju, da je toženec prekoračil pravico do ugovora, tak ugovor na podlagi prvega odstavka 11. člena ZPP zavreči. Vsekakor bo ob odločanju o tem vprašanju vključen tudi razmislek o toženčevi krivdi. Primerjaj Zobec J., Zloraba procesnih pravic, podjetje in delo 2009, št. 6-7, stran 1369-1383. Op. št. (2): Primerjaj sklep vrhovnega sodišča Cp 3/2014.