Up-282/01 - 10

9. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 284/2000-2 z dne 13. 4. 2001 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice na izplačilo zneska 410.979,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 1997 dalje do plačila ter povrnitev povzročenih pravdnih stroškov. Višje sodišče je takšno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V njej navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča, da manj izplačane plače niso izterljive niti iztožljive in je mnenja, da nihče ne more uporabljati njenega denarja oziroma si prisvajati njene plače. Ker je delodajalec neupravičeno uporabljal njen denar, ji dolguje obresti, kar je bistvo njenega tožbenega zahtevka. V ustavni pritožbi zato zatrjuje, da naj bi ji bile z odločitvijo sodišča kršene pravica do pravne države (2. člen Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravica do svobode dela (49. člen Ustave) in pravica do varstva dela (66. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo o delovnih sporih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z

njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica s svojimi navedbami v ustavni pritožbi ni izkazala.

4.Pritožnica kršitev 49. in 66. člena Ustave utemeljuje z zatrjevanjem kršitve pravice do odločanja in prostega razpolaganja s plačo, ki naj bi ji bila kršena z ravnanjem delodajalca ter odločitvijo sodišča. Ustavno sodišče pojasnjuje, da pravica do plače ni izrecno navedena kot človekova pravica (glej odločbo št. U-I-12/95 z dne 20. 11. 1997, Uradni list RS, št. 76/97 in OdlUS VI, 152), temveč je z zakonom zagotovljena pravica. Ustavna določba o svobodi dela (49. člen Ustave) zagotavlja predvsem pravice povezane z delom (pravica do proste izbire zaposlitve, pravica do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela). Pri ustavni določbi o varstvu dela (66. člen Ustave) pa gre za organiziranje in sistemsko ureditev sistema zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti (kot elementa socialne države) ter varstva pravnega položaja delavca kot posameznika ter skupin delavcev. Pritožničin tožbeni zahtevek v sodnem postopku pa se je glasil na denarno terjatev. Zatrjevani kršitvi se torej niti vsebinsko niti pojmovno ne pokrivata z navedbami pritožnice v ustavni pritožbi.

5.Nezadovoljstvo pritožnice z odločitvijo sodišča ne more biti podlaga za zatrjevanje kršitve 23. člena Ustave. Pravica do sodnega varstva namreč zagotavlja vsakomur pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Pritožnica ni te kršitve z ničimer izkazala. Pritožnica tudi ni izkazala kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zgolj pavšalno sklicevanje pritožnice na različnost sodne prakse v podobnih primerih, konkretno pritožnica citira le eno sodbo višjega sodišča, pa te kršitve še ne utemelji.

6.Pritožničinega očitka, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 2. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče preverja možne kršitve določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnica ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan