Jedro

Za nastanek hipoteke je potreben pravni naslov (titulus aquirendi) in pridobitni način (modus aquirendi). Pravni naslov za pogodbeno hipoteko je tudi zastavna pogodba, pridobitni način pa vpis v zemljiško knjigo (64. člen ZTLR). Zastavna pogodba je konsenzualni kontrakt, zanjo zakon določene oblike ne predpisuje. Vendar pa je vknjižba zastavne pravice možna le na podlagi listine, ki vsebuje veljaven pravni naslov, točno določen znesek terjatve oziroma najvišji znesek, točno navedbo osebe, na katero se vpis nanaša, točno označbo nepremičnine, na katero se želi pravice opisati, vknjižbo dovoljenje ter notarsko overjeni podpis zastavnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 8.319.837,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti od 1.6.1998 dalje do plačila, ter da je toženec dolžan priznati obstoj zastavne pravice na svojih nepremičninah, vpisanih v vl. št. 222 k.o. Zbure, za terjatev v višini 8.319.837,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1998 dalje do plačila in mu izstaviti ter podpisati ustrezno listino, na podlagi katere bo toženec dosegel vpis zastavne pravice v zemljiški knjigi, v roku 15 dni, ker bo sicer to listino nadomestila sodba. Obenem je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti njegove pravdne stroške v znesku 578.613,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.10.1999 dalje do plačila. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse tri pritožbne razloge. Navaja, da je prvo sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je opravilo zadjo glavno obravnavo v odsotnosti toženca in njegovega pooblaščenca, čeprav je toženčev pooblaščenec z dopisom dan pred glavno obravnavo dne 25.10.1999 obvestil sodišče, da tožencu odpoveduje pooblastilo in prosi za preložitev obravnave. Enak dopis je poslal tudi tožencu, da bi si lahko zagotovil drugega pooblaščenca. V dobri veri, da bo sodišče glavno obravnavo preklicalo, je ostal doma in se obravnave ni udeležil. Tožencu je bilo tako brez njegove krivde onemogočeno, da bi se udeležil glavne obravnave. V manj kot 24 urah si ni mogel najeti oziroma zagotoviti novega pooblaščenca. S tem sta kršeni načelo neposrednosti in kontradiktornosti, to pa sta dve bistveni načeli, katerih kršitev ima za posledico nezakonitost sodne odločbe. Prilaga dopis z dne 25.10.1999. Zaradi časovne stiske ne navaja drugih razlogov za pritožbo zopere sodbo, ampak bo to storil naknadno s posebno dopolnitvijo pritože. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno oceno, da je prvo sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP oziroma sicer bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, je potrebno zavrniti. Iz podatkov v spisu izhaja, - da je toženec sam vložil odgovor na tožbo (list. št. 4), - da se toženec glavne obravnave dne 24.3.1999 ni udeležil, sodišče pa jo je preložilo na dan 19.4.1999, - da se je glavne obraavnave dne 19.4.1999 udeležil toženčev pooblaščenec odvetnik F. P. (priloga B1) oziroma zanj odvetniški kandidat I. S., a je bila na njegovo prošnjo glavna obravnava preložena na 16.6.1999, - da se je glavne obravnave dne 16.6.1999 udeležil za toženo stranko toženec sam in vzel na znanje, da bo glavna obravnava dne 1.9.1999, na kateri bo zaslišan kot stranka, - glavne obravnave dne 1.9.1999 se je udeležil tudi toženec in njegov pooblaščenec odvetnik I. S., ki je predložil pooblastilo (priloga B3), toženec pa je bil na tej glavni obravnavi tudi zaslišan kot stranka; glavna obravnava je bila preložena na 27.10.1999, kar sta toženec in njegov pooblaščenec odvetik I. S. vzela na znanje, - da je dne 26.10.1999 odvetnik F. P. obvestil sodišče, da je tožencu odpovedal pooblastilo in prosil za preložitev glavne obravnave, - da sodnica (uradni zaznamek na list. št. 28) prošnji za preložitev glavne obravnave ni ugodila, - da je sodišče glavno obravnavo dne 27.10.1999 opravilo in zaključilo v odsotnosti tožene stranke. Svoj sklep je obrazložilo z ugotovitvijo, da ima toženec še pooblaščenca odvetnika S. Iz povedanega po eni strani izhaja, da je tožencu bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, po drugi pa, da sodišče ne glede na določbo 99. člena ZPP utemeljeno ni ugodilo predlogu enega izmed toženčevih pooblaščencev - odvetnika P. za preložitev glavne obravnave, saj je toženec imel dva pooblaščenca. Če se je toženec osebno želel udeležiti naroka dne 27.10.1999, bi pač moral preveriti, ali je sodišče njegovi prošnji za preložitev obravnave ugodilo. Zatrjevani pritožbeni razlog tedaj ni podan, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo kakšne druge absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na obstoj katere mora sodišče druge stopnje po določbi 2. odst. 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Ker drugih dveh sicer uveljavljanih pritožbenih razlogov toženec ni obrazložil, je sodišče presojalo pravilnost izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da si je toženec od tožnika večkrat izposojal denar ter da mu dolguje še, preračunano nemške marke na dan opravljene konverzije v SIT 30.5.1998 še znesek 8.319.837,30 SIT. Ker je bil v zamudi, mu dolguje od 1.6.1998 dalje od tega zneska tudi zakonske zamudne obresti. Med strankama je bila v zavarovanje plačila sklenjena zastavna pogodba (dejanska ugotovitev prvega sodišča), ki pa ni bila sklenjena tako, da bi zadoščala za vpis hipoteke v zemljiški knjigi in tedaj za pridobitev zastavne pravice. Zato tožeča stranka utemeljeno zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ki bo omogočila vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 353. člena ZPP. Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe (1. odst. 154. člena, 1. odst. 165. člena ZPP.