Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cp 1557/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1557.2019 Civilni oddelek

pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Višje sodišče v Ljubljani
5. september 2019

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je omejil pravico pritožnika do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ga zadržal na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožnik je trdil, da bi bila ustreznejša milejša oblika zdravljenja na prostosti, vendar je sodišče ugotovilo, da pritožnik ni sposoben samostojnega življenja in da bi to ogrozilo njegovo zdravje. Sodišče je sledilo mnenju izvedenca, ki je potrdil, da pritožnik trenutno ni sposoben sodelovati pri drugi obliki zdravljenja, kar je utemeljilo nujnost zdravljenja v varovanem oddelku.
  • Omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov in zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.Ali je bila odločitev sodišča prve stopnje o omejitvi pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov in zadržanju pritožnika na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom zakonita in ustrezna glede na zdravstveno stanje pritožnika?
  • Utemeljenost ukrepa zdravljenja v varovanem oddelku.Ali je bila odločitev o zdravljenju pritožnika v varovanem oddelku nujna in ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejem brez privolitve?
  • Sposobnost pritožnika za samostojno življenje.Ali je pritožnik sposoben samostojnega življenja in ali bi to življenje ogrozilo njegovo zdravje?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče je ugotovilo je, da samostojnega življenja pritožnik ni sposoben in bi ga to življenjsko ogrozilo, saj ni sposoben v celoti skrbeti zase in za svojo varnost. Druga oblika zdravljenja zaradi bolezenske neuvidevnosti trenutno ne pride v poštev, pri drugi obliki pritožnik trenutno tudi ni sposoben sodelovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebi A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in se osebo A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom P. še najdlje do 23. 10. 2019. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje A. A. po odvetniku. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da je predmetni sklep sodišča nezakonit in neustrezen zdravstvenemu stanju pritožnika, v poštev bi prišel ustreznejši milejši ukrep aktivnega zdravljenja na prostosti. Navaja, da na psihiatričnem oddelku ne prejema ustrezne oskrbe oziroma oskrbe, ki bi pripomogla k izboljšanju njegovega zdravstvenega stanja, temveč ga le poslabšuje, saj je potrebno aktivno zdravljenje na prostosti. Pritožnik prejema zdravila, z njegovim duševnim stanjem se nihče ne ukvarja, potreboval bi predvsem razgovor s psihiatrom, takšne razgovore lahko opravlja na prostosti. Ukrep zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu mora biti utemeljen, sorazmeren in nujen, obstajati mora velika verjetnost, da bo uporaba ukrepa za osebo koristna, nič od naštetega ni podanega. Povzema ugotovitve izvedenca ter navaja, da izvedenec ni navedel konkretnega razloga, zakaj je potrebno nadaljnje pridržanje pritožnika, v čem je korist pridržanja oziroma kako se bo zdravstveno stanje pritožnika izboljšalo. Izvedenec tudi ni povedal, zakaj trenutno ne pride v poštev druga milejša oblika zdravljenja na prostosti, zakaj že trenutno ni mogoče vodenje v okviru ene od oblik nadzorovane obravnave v okolju DSO in zakaj je zdravljenje v varovanem oddelku nujno potrebno. Gre za pavšalno prejudiciranje izvedenca. V poštev bi prišla zgolj druga, milejša oblika zdravljenja na prostosti. Pritožnik meni, da je potrebna ponovna proučitev njegovega zdravstvenega stanja ali dopolnitev mnenja oziroma novo mnenje drugega izvedenca, ki bo utemeljil, zakaj bi prišel v poštev zgolj najstrožji ukrep zdravljenja v zavodu, kako bi takšen ukrep pritožniku koristil, kakšne pozitivne posledice je mogoče pričakovati o izvajanju tega ukrepa in zakaj ne pride v poštev ukrep izvajanja na prostosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev iz I. odstavka izreka sprejelo na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), po katerem se pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov lahko omeji pod pogoji iz tretjega odstavka 47. člena ZDZdr, tj. takrat, ko bi lahko nastale škodljive posledice za zdravje osebe ali zaupnost oziroma varnost drugih. Odločitev iz II. točke izreka pa temelji na 53. členu ZDZdr, po katerem je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. - 52. člena zakona. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, mora biti po 39. členu ZDZdr alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).

5. Ugotovitev sodišča prve stopnje glede I. točke izreka pritožnik ne izpodbija. Obširno izpodbija razloge sodišča prve stopnje v zvezi s pogojem iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, medtem ko tudi obstoju ostalih pogojev iz 53. oziroma 39. člena ZDZdr ne nasprotuje in tovrstnih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izpodbija.

6. Glede pogoja za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je sodišče prve stopnje sledilo izvedencu, ki je v postopku podal izvedeniško mnenje. Pri tem je ugotoviti, da je bil ob zaslišanju izvedenca navzoč odvetnik pritožnika, ki za izvedenca ni imel vprašanj oziroma ni podal nobenih pripomb.

7. Sodišče je torej sprejelo mnenje izvedenca in ugotovitev, da pritožnik potrebuje bivanje in varovanje na varovanem oddelku (največ še dva meseca) zaradi celotne diagnostike in ureditve terapije. Ugotovilo je, da samostojnega življenja pritožnik ni sposoben in bi ga to življenjsko ogrozilo, saj ni sposoben v celoti skrbeti zase in za svojo varnost. Izvedenec je tudi pojasnil, čemur je sodišče prav tako sledilo, da druga oblika zdravljenja zaradi bolezenske neuvidevnosti trenutno ne pride v poštev, pri drugi obliki pritožnik trenutno tudi ni sposoben sodelovati.

8. Ob takšnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju, izdelanem na podlagi pregleda osebe in medicinske dokumentacije, so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s pogojem za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Glede na ugotovitev izvedenca, da pri drugi obliki zdravljenja pritožnik trenutno ni sposoben sodelovati in da druga oblika zdravljenja zaradi njegove neuvidevnosti trenutno ne pride v poštev, je neutemeljena pritožbena navedba, da je v primeru pritožnika potrebno aktivno zdravljenje na prostosti. Glede na to, da se v skladu s 35. členom ZDZdr osebi zagotovi zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi ustreznega, individualno načrtovanega zdravljenja, ki se opredeli v načrtu zdravljenja, ni mogoče slediti navedbi, ki ni z ničemer podprta, da se z duševnim stanjem pritožnika v bolnišnici nihče ne ukvarja.

9. Neutemeljena je navedba, da ni podana verjetnost, da bo uporaba ukrepa za osebo koristna, saj je sodišče ugotovilo, da pritožnik bivanje in varovanje na varovanem oddelku potrebuje, ker bi ga samostojno življenje življenjsko ogrozilo ter zaradi celotne diagnostike in ureditve terapije. Splošno je znano, da je za ureditev terapije (namenjene izboljšanju zdravstvenega stanja) in diagnostiko potreben določen čas, zato pritožnik tudi neutemeljeno navaja, da ni pojasnjeno, kako se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Ob povedanem je neutemeljena tudi nadaljnja navedba, da ni pojasnjeno, v čem je korist pridržanja za pritožnika.

10. Izvedenec je pojasnil, da bo v perspektivi treba urediti vodenje v okviru ene od oblik nadzorovane obravnave v okolju DSO, da pa trenutno pritožnik pri drugi obliki zdravljenja ni sposoben sodelovati in da zaradi njegove neuvidevnosti druga oblika trenutno ne pride v poštev, zato je neutemeljena drugačna pritožbena navedba, da to ni bilo pojasnjeno. Iz navedenih ugotovitev namreč izhaja, da vodenje v okviru ene od oblik nadzorovane obravnave v okolju DSO trenutno ni mogoče. Iz že navedenih razlogov izhaja tudi, da je zdravljenje v varovanem oddelku trenutno nujno potrebno. Za zdravljenje na prostosti se ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje pritožnik neutemeljeno zavzema.

11. Ob povedanem je torej izpolnjen tudi pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pri drugi obliki zdravljenja pritožnik trenutno ni sposoben sodelovati. Zaradi tega in zaradi njegove neuvidevnosti zdravljenje na prostosti in druge oblike pomoči ne pridejo v poštev.

12. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia