Jedro

Zaradi specifične narave stečajnega postopka sicer res ni mogoče določiti, katera stranka je v tem postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku, vendar to ni ovira, da se ne bi glede dolžnikovih stroškov insolvenčnega postopka smiselno uporabile določbe ZPP o stroških pravdnega postopka (prim. prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sodna praksa je že zavzela stališče, da upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožnik je dolžan dolžnici povrniti pritožbene stroške v znesku 351,14 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim (dopolnilnim) sklepom predlagatelju postopka A. A. naložilo plačilo dolžničinih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžnici, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik uvodoma graja odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je dolžnici stroške postopka priznalo po načelu uspeha pravdnih strank (154. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) in navaja, da to načelo v stečajnem postopku ni uporabljivo, daj ZFPPIPP določa, da vsak upnik nosi svoje stroške postopka.

6. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. ZFPPIPP v 129. členu določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti, nima pa zakon določb o tem, kdo nosi stroške postopka, ki nastanejo dolžniku. Zaradi specifične narave stečajnega postopka sicer res ni mogoče določiti, katera stranka je v tem postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku, vendar to ni ovira, da se ne bi glede dolžnikovih stroškov insolvenčnega postopka smiselno uporabile določbe ZPP o stroških pravdnega postopka (prim. 1. odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sodna praksa je že zavzela stališče, da upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka (prim. Cst 80/2015). Nobenega razumnega razloga ni najti za razlago, da mora dolžnik sam nositi stroške postopka tudi v primeru, ko upnik s svojim predlogom ne uspe, kot se je to zgodilo v tem primeru. Upnik, ki je s svojim neutemeljenim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja dolžnici povzročil stroške, je le-te dolžan povrniti, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.

7. Pritožbi ni mogoče slediti niti glede navedb o napačni odmeri stroškov. Ne drži namreč, da dopis z dne 21.6.2017 (PD 24) ni obrazložena vloga, saj je dolžnica s to vlogo sodišče (obrazloženo) obvestila, da je bilo v zadevi III P 343/2015 pravnomočno odločeno, navedla pa je tudi vsa pravna sredstva in odločitve sodišč vseh stopenj. Vloga z dne 23.10.2017 (PD 35) je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Po določbi 1. odstavka 156. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP je dolžna stranka, ne glede na izid, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je primerilo pritožniku, je zmotno ravnanje sodišča, ki s sklepom o zavrnitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico ni odločilo tudi o (pravočasno) priglašenih stroških, zato je prvostopenjsko sodišče tudi te stroške dolžnici pravilno priznalo.

8. Pritožnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

9. Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan dolžnici povrniti stroške pritožbenega postopka. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo (PD 40).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.