Jedro

Pogodbeno kazen ureja 2. odstavek 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, ki določa, da se do zaključka pogajanj po prvem odstavku in uveljavitvi sprememb in dopolnitev uporabljajo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Ker sprememb oziroma dopolnitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti po 30. 6. 2006 pa vse do 22. 7. 2009, ko je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje, ni bilo, v veljavi ostajajo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (ki v 28. členu določa pogodbeno kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, tako da je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki jo je prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela), tudi če sama ta kolektivna pogodba ne velja. Tako bi tožena stranka morala tožniku izplačati najmanj tri povprečne plače tožnika v zadnjih treh mesecih dela.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati pogodbeno kazen v znesku 11.378,49 EUR, od tega bruto zneska odvesti z zakonom določene prispevke za socialno varnost ter davek od osebnih prejemkov, neto znesek pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. 2. 2010 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnika v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovilo, pri tem tudi zmotno uporabilo materialno pravo in sicer 1. in 2. odstavek 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 1/2005 s sprem.). Odločilo je, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, ker Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti ne vsebuje določbe o pogodbeni kazni. Tožena stranka se prvega naroka za glavno obravnavo ni udeležila, pri čemer je sodišče glavno obravnavo prestavilo na 31. 1. 2013. Tožena stranka se ponovno ni odzvala vabilu sodišča na glavno obravnavo, sodišče pa kljub izdanemu vabilu na zaslišanje, katerega se je udeležil le tožnik tožnika ni zaslišalo, zavrnilo pa je vse predlagane dokaze, ki jih je tožnik predlagal v dveh pripravljalnih vlogah in sicer 19. 8. 2012 in 19. 11. 2012. Tožnik je že med postopkom uveljavljal kršitev določb pravdnega postopka skladno z določili 286. člena ZPP, sodišče pa glede neizvedbe dokaznih predlogov tožnika niti ni obrazložilo. Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti iz 1. odstavka 5. člena ZPP (tudi pravica do izjave), ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic po postopku iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek, stranka ima namreč pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče v dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tožnik je postavil tožbeni zahtevek za zaslišanje priče sekretarja Sindikata delavcev A. B.B. in predsednice Sindikata A. C.C., ki bi lahko kot verodostojni priči izpovedali uporabo določil 60. člena Kolektivne pogodbe gradbene dejavnosti (glede pristopa in zaključka pogajanj za spremembo in dopolnitev Kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti) s tem pa uporabo normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Pravno zmotna je tudi sodba v delu, ko govori, da zahtevek za plačilo pogodbene kazni ni utemeljen, ker Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določbe o pogodbeni kazni določbe ne vsebuje. Gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in v nasprotju, o odločilnih dejstvih pa je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in v vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah, postopku in samimi temi listinami oziroma zapisniki. Pogodbeno kazen ureja 2. odstavek 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti. Tožniku je delovno razmerje nezakonito prenehalo 22. 7. 2009, do tedaj pa sprememb kolektivne pogodbe ni bilo. Tudi pogajanja za spremembo in dopolnitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti še niso bila zaključena in uveljavljene ustrezne spremembe.

Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka, zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, svojo odločitev pa obrazložilo, da bi razumen rok za pristop k novim pogajanjem bil z iztekom veljavnosti Splošne kolektivne pogodbe, kar je bilo 30. 6. 2006, glede na navedeno lahko zato do konca 2006 ali morda v letu 2007, kasneje pa po mnenju sodišča ne več.

Glede na podane pritožbene ugovore, pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-65/2010 z dne 20. 5. 2010 razveljavilo do tedaj veljaven 1. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki je za primer izostanka tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo kot posledica določal izdajo zamudne sodbe. Tudi s siceršnjo sedanjo ureditvijo je zagotovljeno, da pride do hitrega in učinkovitega zaključka postopka, saj sodišče že pred prvo glavno obravnavo zbere procesno gradivo in pridobi potrebna pojasnila od obeh strank postopka. Tako sodišče ni smelo izdati zamudne sodbe, niti ni absolutno bistveno kršilo določb postopka, ko ni zaslišalo prič, ki jih je predlagal tožnik za zaslišanje.

Pogodbeno kazen ureja 2. odstavek 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 1/2005 s sprem.), ki navaja, da se do zaključka pogajanj po prvem odstavku in uveljavitvi sprememb in dopolnitev uporabljajo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 40/1997 s sprem.). Ker sprememb oziroma dopolnitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti po 30. 6. 2006 pa vse do 22. 7. 2009, ko je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje ni bilo, v veljavi ostajajo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, tudi če sama ta kolektivna pogodba ne velja. Tako bi tožena stranka morala tožniku izplačati najmanj tri povprečne plače tožnika v zadnjih treh mesecih dela. Drugi odstavek 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti pomeni, da se kljub siceršnjemu prenehanju veljavnosti Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti z dne 30. 6. 2006 slednja še naprej uporablja, vse dokler pogajanja iz 1. odstavka 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti ne bodo zaključena in uveljavljene ustrezne spremembe. Ker sprememb oziroma dopolnitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti ni bilo do 22. 7. 2009, ko je pri tožniku prenehalo delovno razmerje, v veljavi ostanejo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ki v 28. členu določa pogodbeno kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, tako da je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki jo je prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti se po 30. 6. 2006 ni nikoli spremenila ali dopolnila, objavljene so bile le tarifne priloge h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti. Tudi pogajanja za spremembo in dopolnitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti še niso bila zaključena in uveljavljene ustrezne spremembe. Pogajanja za spremembo in dopolnitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti očitno še niso bila zaključena in uveljavljene ustrezne spremembe, dokler ne bodo uveljavljene ustrezne spremembe se uporabljajo določbe normativnega dela Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Poudariti je tudi, da se stranke kolektivne pogodbe lahko dogovorijo za ugodnejšo rešitev, kot jo priznava zakon ali splošna kolektivna pogodba, lahko pa se seveda dogovorijo, da se v določenem delu uporablja splošna kolektivna pogodba. Sporna določba 60. člena Kolektivne pogodbe gradbene dejavnosti dejansko vsebuje razvezni pogoj, s nastopom katerega pride do prenehanja veljavnosti Splošne kolektivne pogodbe gospodarskih dejavnosti (to je zaključek pogajanj). Za določitev trenutka nastopa tega pogoja, pa je potrebno upoštevati tudi 1. odstavek 60. člena Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, ki strankam Kolektivne pogodbe nalaga obveznost, da takoj po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe pristopijo k pogajanjem.

Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka podala tožniku nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je to ugotovljeno s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave opr. št. Pd 281/2009-1 z dne 4. 1. 2010 in iz katere izhaja, da je bila tožniku podana odpoved 22. 7. 2009. Glede na navedeno, se pritožbeno sodišče strinja s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Odškodnina oziroma pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je sicer institut sui generis, pri čemer je namen preprečiti nezakonito ravnanje delodajalca v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja. Pravna podlaga za navedeno pravico je določena v kolektivnih pogodbah, pri čemer mora sodišče uporabiti kolektivno pogodbo, ki je veljala v trenutku nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni v znesku 11.378,49 EUR tudi ni raziskovalo, kakšna je bila plača tožnika pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče prekine spor v tej zadevi iz razloga, ker teče pred izvršilnim sodiščem spor v zvezi z višino plače v spornem obdobju, vendar sodišče navedenemu ni sledilo. To je bilo sicer pravilno, saj sodišče ni vezano na odločitev izvršilnega sodišča, vendar bi sodišče moralo samo raziskati, kakšna je bila tožnikova plača v treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja in na podlagi navedenega tožniku prisoditi odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Ob navedenem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da so pravna in dejanska naziranja obeh strank glede višine plače pred prenehanjem delovnega razmerja bistveno različna.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.