Jedro

V konkretnem primeru ni sporno, da je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati je odločilo, da so stroški odgovora na pritožbo nadaljnji stroški postopka. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje sicer zmotno tožniku ni priznalo še ene nagrade za narok skladno s tar. št. 3102. Vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati tudi zmotno tožniku priznalo tri nagrade za narok po tar. št. 3102, čeprav strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Strankam pa pripada več nagrad za narok, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje. V konkretnem primeru to pomeni, da tožniku pripada nagrada skladno s tar. št. 3102 za en narok v prvem postopku ter ena nagrada za narok v ponovljenem postopku, to je skupaj dve nagradi za narok.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se stroškovni sklep (III. točka izreka sodbe) spremeni tako, da se znesek 1.584,80 EUR zviša na znesek 1.801,80 EUR.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave odpravilo dokončne odločbe toženca z dne 16. 12. 2014, 24. 12. 2014, 20. 1. 2015, 4. 2. 2015 in z dne 31. 3. 2015 (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je v delu razloga priznane začasne nezmožnosti za delo spremenilo odločbe toženca z dne 26. 11. 2014, 8. 12. 2014, 6. 1. 2015, 20. 2. 2015, 10. 3. 2015 in z dne 17. 3. 2015 ter ugotovilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. S III. točko izreka pa je naložilo toženi stranki, da mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 1.584,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper sklep o stroških postopka je tožnik vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju opravilo več glavnih obravnav. Zato bi tožniku tudi za zastopanje po odvetniku na naroku v ponovljenem sojenju na prvi stopnji pripadala nagrada v višini 169,20 EUR. Ker tožnikov pooblaščenec ni potoval na obravnavo v Ljubljano le enkrat, temveč dvakrat in sicer prvič 13. 4. 2016 in drugič 15. 2. 2018, tožniku pripada kilometrina za obe poti, ki jo je priglasil v prvem in v dopolnilnem stroškovniku. Od odvetnikove pisarne do sodišča in nazaj tudi ni le 246 temveč 256 km. Za obe poti njegovega odvetnika gredo tožniku stroški v višini 189,44 EUR. Nadalje meni, da izključna uporaba ZOdvT v tem postopku ni pravilna, saj je odvetniška tarifa vstopila v veljavo 10. 1. 2015. S tem dnem je glede na določilo 19. člena ZOdv-C ZOdvT prenehal veljati. Ne odvetniška tarifa ne ZOdv ne vsebujeta določil, na podlagi katerih bi se v postopkih, ki so se začeli po 10. 1. 2015, od tega datuma še naprej uporabljal ZOdvT. Zato je tožniku po ZOdvT potrebno odmeriti le nagrado za postopek v zadevah VI Ps 2486/2014 in VI Ps 2493/2014 po 183,30 EUR, saj je ta po opombi št. 3 tarife tega zakona nastala že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe, v prvi zadevi dne 12. 8. 2014, v drugi pa 29. 12. 2014 in materialne stroške v višini 20,00 EUR, skupno tako 386,60 EUR. Tožba v zadevi VI Ps 152/2015 je bila vložena 23. 1. 2015, v zadevi VI Ps 684/2015 pa 20. 4. 2015. Vztraja, da je tožnikove stroške ne glede na njuno kasnejšo združitev z vodilno zadevo VI Ps 2486/2014 treba ves čas tarifirati po Odvetniški tarifi. Zato je tožniku priznati vse priglašene stroške njegovih vlog v teh dveh postopkih ne le do združitve, temveč tudi po združitvi vseh zadev. Tako tožniku pripada za tožbi v zadevah VI Ps 152/2015 in VI Ps 684/2015 po 300 točk OT, za vsako od nadaljnjih vlog z dne 3. 3. 2015, 3. 6. 2015, 15. 5. 2017, 28. 9. 2017 in 15. 12. 2017 po 200 točk OT. Tožniku za prvo glavno obravnavo pripadajo stroški v višini 300 točk OT, za vsako nadaljnjo 13. 4. 2016, 22. 3. 2017, 11. 10. 2017 in 15. 2. 2018 pa po 150 točk OT. Prav tako mu pripada za odsotnost iz pisarne in za čas poti na obravnavo v Ljubljano in nazaj po 160 točk OT in za odgovor na pritožbo 375 točk ter za poročilo 50 točk ter 2 % oziroma 1 % materialnih stroškov. Skupno priglaša priznanje stroškov v višini 2.543,68 EUR in stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sporna višina tožniku priznanih stroškov postopka, v katerem so bile vložene štiri tožbe in sicer prva 24. 12. 2014 vodena pod št. Ps 2486/2014, druga tožba vložena 29. 12. 2014 vodena pod opr. št. Ps 2493/2014, tretja tožba vložena 23. 1. 2015 vodena pod opr. št. Ps 152/2015 in četrta tožba vložena dne 20. 4. 2015 vodena pod opr. št. Ps 684/2015. Kasneje so bile zadeve združene in so se vodile pod opr. št. Ps 2486/2014 in sicer s sklepom z dne 28. 1. 2015, z dne 3. 6. 2015 in so se vključno z zadevo Ps 152/2015 vodile pod opr. št. Ps 2486/2014 kot vodilno zadevo.

5. Sporno je, ali je tožnik v ponovljenem postopku upravičen do stroškov še enega naroka v višini 169,20 EUR, do kilometrine za razdaljo 256 km in za udeležbo na naroku dne 15. 2. 2018, ali je tožnik tudi po združitvi v en postopek upravičen do dodatnih stroškov postopka za pripravljalne vloge, za udeležbo na narokih, odsotnost iz pisarne v zvezi s tožbama vloženima 23. 1. 2015 in z dne 20. 4. 2015 na podlagi določb Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembo, v nadaljevanju OT). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08, v nadaljevanju ZOdvT) tožniku priznalo po tar. št. 3100 štirikrat nagrado za postopek v višini 183,30 EUR, štirikrat po 169,20 EUR nagrade za narok po tar. št. 3102, pavšal 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev štirikrat po tar. št. 6002, kilometrino Maribor - Ljubljana - Maribor za 246 km po 0,37 EUR v višini 91,02 EUR, 225,60 EUR nagrade za odgovor na pritožbo po tar. št. 3210, kar znaša 1.299,02 EUR in 22 % DDV v višini 285,78 EUR na odvetniške storitve po tar. št. 6007, skupaj torej v višini 1.584,80 EUR.

6. V konkretnem primeru ni sporno, da je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom opr. št. Psp 358/2016 z dne 7. 12. 2016 pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo opr. št. VI Ps 2486/2014 z dne 13. 4. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati pa je odločilo tudi, da so stroški odgovora na pritožbo nadaljnji stroški postopka. V ponovljenem postopku vodenem pod opr. št. Ps 2129/2016 sodišče prve stopnje sicer zmotno tožniku ni priznalo še ene nagrade za narok skladno s tar. št. 3102 v višini 169,20 EUR. Vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati tudi zmotno tožniku priznalo tri nagrade za narok po tar. št. 3102, čeprav strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Strankam pa pripada več nagrad za narok, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje. V konkretnem primeru to pomeni, da tožniku pripada nagrada skladno s tar. št. 3102 za en narok v prvem postopku ter ena nagrada za narok v ponovljenem postopku, to je skupaj dve nagradi za narok po 169,20 EUR, ne pa nagrada štirikrat po 169,20 EUR, kot je storilo sodišče prve stopnje. Vendar pa pritožbeno sodišče kljub takšni odločitvi, glede na to, da je pritožbo vložil tožnik, v samo odločitev ni poseglo.

7. Pritožba pravilno navaja, da se je udeležil dveh narokov in sicer prvega dne 13. 4. 2016 in drugič 15. 2. 2018. Tako je tožnik tudi za narok za dne 15. 2. 2018 upravičen do kilometrine po 0,37 EUR za 246 km, kolikor znaša razdalja po uradnih podatkih med Ljubljano in Mariborom v obe smeri. Tožniku dodatno pripada še nadaljnjih 91,02 EUR, ni pa podlage za priznanje kilometrine za daljšo razdaljo, kot uveljavlja tožnik v pritožbi.

8. Nadalje ima pritožba prav, da je ob vložitvi tožb dne 23. 1. 2015 in dne 20. 4. 2015 že veljala OT. Skladno s tar. št. 15 bi bil tožnik tako upravičen za vsako od tožb po 300 točk in sicer ob vrednosti točke 0,459 EUR do nagrade v višini 137,70 EUR. Ker pa je sodišče prve stopnje tožniku tudi za postopek začet na podlagi tožb vloženih dne 23. 1. 2015 in dne 20. 4. 2015 že priznalo po 183,30 EUR za postopek, pritožil pa se je le tožnik, ni podlage za zmanjšanje priznanih stroškov iz 183,30 EUR na 137,70 EUR.

9. Pravilno pa tožnik uveljavlja v zvezi s tožbo vloženo dne 23. 1. 2015 še priznanje stroškov za prvo pripravljalno vlogo z dne 3. 3. 2015 v višini 225 točk po tar. št. 15 točka 2 OT, kar znaša 103,27 EUR in še 22 % DDV 22,71 EUR. Tedaj namreč postopek začet s tožbo dne 23. 1. 2015 še ni bil združen in se je vodil pod opr. št. Ps 152/2015. 10. Ni pa tožnik upravičen do priznanja stroškov za nadaljnje pripravljalne vloge z dne 3. 6. 2015, 15. 5. 2017, 28. 9. 2017 in 15. 12. 2017 po 200 točk OT, kar uveljavlja. Tedaj so bile vse zadeve že združene, vse pripravljalne vloge pa so bile vložene v ponovljenem postopku, ki se vodi pod opr. št. Ps 2129/2016. Nadalje tožnik tudi ni upravičen do povračila stroškov postopka za udeležbo na narokih (razen za en narok, kot je že zgoraj obrazloženo). Tako tožnik ni upravičen do povračila stroškov za narok z dne 13. 4. 2016, 22. 3. 2017, 11. 10. 2017 in 15. 2. 2018 po 150 točk OT, kot uveljavlja. Posledično pa tožnik tudi ni upravičen do povračila stroškov za odsotnost iz pisarne za čas poti na obravnavo v Ljubljano in nazaj dne 13. 4. 2016 in 15. 2. 2018 po 160 točk OT.

11. Zmotno je stališče pritožbe, da se v postopkih, ki so se začeli na podlagi tožb vloženih 23. 1. 2015 in dne 20. 4. 2015, pa so bile zadeve združene po opr. št. Ps 2486/2014, obravnavajo po določbah OT. V 41. členu ZOdvT je določeno, da če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nagrade in izdatki za storitve odvetniku v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Nagrade in izdatki za storitve odvetniku v sodnih postopkih, ki se na prvi stopnji začnejo po uveljavitvi tega zakona in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi se določijo po tem zakonu.

12. Glede na navedeno in dejstvo, da so bili postopki združeni in so se vodili pod opr. št. Ps 2486/2014, to pomeni, da se nagrade in izdatki za storitve odvetniku v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi, tj. po ZOdvT. Namen združitve več pravd med istimi osebami je med drugim namreč tudi v tem, da se zmanjšajo stroški (300. člen ZPP).

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi delno ugodilo. Ob upoštevanju, da je tožnik dodatno upravičen do kilometrine v višini 91,02 EUR, do stroškov postopka za pripravljalno vlogo v višini 103,27 EUR in 22 % DDV v višini 22,71 EUR je tožniku skupaj priznalo 1.801,80 EUR in v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP sodbo v izpodbijanem delu III. točke izreka spremenilo tako, da je znesek 1.584,80 EUR zvišalo na znesek 1.801,80 EUR.

14. Ker pa je tožnik s pritožbo uspel le delno v manjšem delu, je hkrati skladno s tretjim odstavkom 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.