Jedro

Čeprav je tožnica pred tem delala za toženko skoraj 40 let, že en tovrsten dogodek (opravljanje dela v visoko alkoholiziranem stanju) predstavlja hujšo kršitev pravil in obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnanja tožnice ne spremeni dejstvo, da ni pila na delovnem mestu, ampak večer prej. Delo je opravljala v skladišču, kjer viličarji vozijo palete, sodelovala je pri pripravi izdelkov in palet, prisotna je bila ob natovoru, zato je obstajala velika nevarnost, da pride do poškodb. Poleg tega je morala skrbeti za pravilno oznako blaga, ob napačni oznaki blaga pa bi toženki lahko nastala premoženjska škoda v obliki penalov. Toženka je tako dokazala, da je bilo izjemno pomembno, da so tožnica in ostali delavci spoštovali pravilo, da dela ne opravljajo pod vplivom alkohola, saj bi lahko prišlo do hudih poškodb, nastala pa bi lahko tudi materialna škoda.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek za plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust za leto 2023 in dopustilo spremembo tožbe (I. in II. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev podane izredne odpovedi, priznanje delovnega razmerja do sodne razveze, plačilo jubilejne nagrade, denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2024 in 2025, regres za letni dopust ter denarno povračilo (III. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Izpostavlja, da je izredna odpoved skrajni ukrep, ko z delavcem glede na težo kršitve ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka, kar v tem primeru toženka ni dokazala. Vsaka kršitev prepovedi alkoholiziranosti na delovnem mestu še ne utemeljuje izredne odpovedi. Dne 18. 1. 2024 je imela rojstni dan, ki ga je praznovala v nedeljo 21. 1. 2024, praznovanje pa se je zavleklo pozno v noč, zato je v ponedeljek 22 1. 2024 po opravljenem alkotestu imela v krvi prisoten alkohol. 22. 1. 2024 je delala do 11.00 ure, ko je bil opravljen alkotest, potem pa je z delom nadaljevala do 14.00 ure, prav tako je delala 23. 1. 2024 do 10.00 ure, ko ji je bila vročena prepoved opravljanja dela. Toženka tako ni postopala po Pravilniku o odreditvi in izvajanju preizkusa alkoholiziranosti ter vpliva mamil ali psihkoaktivnih substanc (Pravilnik) in tožnici ni prepovedala opravljanja dela niti je ni odstranila z delovnega mesta po pozitivnem alkotestu, kar kaže na to, da kršitev ni bila takšna, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Sodišče s tem v zvezi ni dovolilo izvajanja dokazov (soočenja tožnice in A. A.). Prav tako ni naložilo toženki, da predloži evidenco delovnega časa in izpis opravljenega dela, iz katerega bi izhajalo, da praktično ni bilo dela, kar vse kaže na to, da ni šlo za tako težko kršitev. Tožnica je podala jasne in natančne navedbe, zakaj je bilo možno delovno razmerje nadaljevati, toženka pa se do teh navedb ni konkretizirano opredelila, ampak le pavšalno, sodišče pa je nekritično sledilo toženki. Toženka je prepozno s tem v zvezi predlagala zaslišanje B. B., zato sodišče navedene priče ne bi smelo zaslišati glede pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Predlaga, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo, zakaj ni bilo potrebno soočenje tožnice in priče A. A. glede obstoja ustnega navodila tožnici, da naj zapusti delovno mesto, ko je alkotest pokazal, da je alkoholizirana. Ali je toženka tožnici prepovedala opravljanje dela in jo takoj napotila na dom ali je to storila šele naslednji dan, ni pravno relevantno. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi dokazni predlog tožnice za predložitev evidence delovnega časa in izpisa opravljenega dela.

6.Toženka je tožnici dne 30. 1. 2024 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je bila dne 22. 1. 2024 na delovnem mestu pod vplivom alkohola, in sicer je ob preverjanju alkoholiziranosti napihala 0,51 mg/l alkohola v izdihanem zraku (kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). Tudi po presoji pritožbenega sodišča alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja hujšo kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica je vedela, da na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, razlog, zakaj je pila dan prej, pa ni relevanten. Praznovanje rojstnega dneva ne pomeni, da lahko delavec izjemoma pride na delovno mesto, čeprav je še vedno močno pod vplivom alkohola. Gre za hudo kršitev 35. člena ZDR-1 in 51. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu in ustaljeno stališče sodne prakse je, da že ena tovrstna kršitev zadostuje za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če je hkrati izkazano, da zaradi kršitve ni bilo več možno nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

7.Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženka dokazala, da je za podajo izredne odpovedi podan tudi nadaljnji pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Toženka je že v odgovoru na tožbo podala jasne in konkretizirane razloge s tem v zvezi. Zaslišanje priče B. B. je sicer res predlagala šele po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar sodišče prve stopnje s tem, ko je ta dokazni predlog izvedlo, čeprav bi zaslišanje priče toženka lahko predlagala do konca prvega naroka, ni kršilo pravil prekluzije iz tretjega odstavka 286. člena ZPP, saj izvedba tega dokaza ni podaljšala postopka. Čeprav je tožnica pred tem delala za toženko skoraj 40 let, že en tovrsten dogodek (opravljanje dela v visoko alkoholiziranem stanju) predstavlja hujšo kršitev pravil in obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnanja tožnice ne spremeni dejstvo, da ni pila na delovnem mestu, ampak večer prej. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi, da je bila tožnica popolnoma nekritična do svojega početja1 in je vedela, da delo pod vplivom alkohola ni dovoljeno, kljub temu pa je 22. 1. 2024 prišla na delo, čeprav je bila še vedno močno alkoholizirana. Tožnica dela ni opravljala v administraciji, ampak v skladišču logistike, kjer je opravljala komisionarsko delo. Delo je opravljala v skladišču, kjer viličarji vozijo palete, sodelovala je pri pripravi izdelkov in palet, prisotna je bila ob natovoru, zato je obstajala velika nevarnost, da pride do poškodb. Poleg tega je morala skrbeti za pravilno oznako blaga, ob napačni oznaki blaga pa bi toženki lahko nastala premoženjska škoda v obliki penalov. Toženka je tako dokazala, da je bilo izjemno pomembno, da so tožnica in ostali delavci spoštovali pravilo, da dela ne opravljajo pod vplivom alkohola, saj bi lahko prišlo do hudih poškodb, nastala pa bi lahko tudi materialna škoda. Čeprav do škode dejansko ni prišlo, to ne pomeni, da toženka ni smela ukrepati zoper skrajno neodgovorno ravnanje tožnice. Vse navedene okoliščine potrjujejo navedbe toženke o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odvedenega roka, zaradi česar ji je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in se ni mogla odločiti za milejši ukrep.

8.Delodajalec ima skladno s tretjim odstavkom 110. člena ZDR-1 možnost, da delavcu ob zaznavi hujše kršitve, storjene naklepno oziroma iz hude malomarnosti, ob uvedbi postopka izredne odpovedi prepove opravljanje dela do zaključka postopka izredne odpovedi, vendar okoliščina, da se delodajalec navedenega ukrepa ne posluži, ne pomeni, da ni več možno podati izredne odpovedi2 Delodajalec mora izkazati, da z delavcem ne more več nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka, čeprav ni izrekel ukrepa prepovedi opravljanja dela. Tožničin nadrejeni A. A. je povedal, da je tožnici po opravljenem alkotestu odredil, da mora zapustiti delovno mesto. Okoliščina, da toženka ni opazila, da tožnica po opravljenem alkotestu ni zapustila delovnega mesta, ampak je še delala do 14.00 ure in se je naslednjega dne vrnila na delo, ko ji je bila nato tudi vročena prepoved opravljanja dela, ne pomeni, da ji zato ni smela podati izredne odpovedi oziroma da ne gre za dovolj hudo kršitev, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Toženka je dokazala, da je zaradi ravnanja tožnice utemeljeno izgubila zaupanje v njeno delo in z njo ni več mogla nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.

9.Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1V tožbi je celo navajala, da tudi če bi prišla na delo mrtvo pijana, zaradi tega ne bi moglo priti do poškodb na delu.

2Prim. Pdp 521/2023, Pdp 96/2023, Pdp 362/2024.

Zveza: