Jedro

Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca.

Očitek protispisnosti je podan zgolj takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. To pomeni, da mora pritožnik ob uveljavljanju navedene kršitve navesti konkretno mesto v listini, iz katere naj bi bil podatek o odločilnem dejstvu napačno prenesen v sodbo.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku II. točke izreka tako spremeni, da se glasi: "Skupne stroške postopka v skupni višini 1.527,85 EUR nosi v celoti predlagatelj, zato je slednji dolžan v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti nasprotnemu udeležencu znesek 1.037,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 556,16 EUR od 17. 9. 2015 dalje do plačila, od zneska 278,62 EUR od 6. 6. 2016 dalje do plačila ter od zneska 202,27 EUR od 16. 3. 2017 dalje do plačila."

II. Pritožba predlagatelja se zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca sta dolžna kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek glede zahtevka, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju v 15 dneh plačati znesek v višini 54.495,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2014 dalje do plačila in odločilo, da se bo po pravnomočnosti tega dela sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (I. točka izreka sklepa). Zavrnilo je predlog predlagatelja, da mu je nasprotna udeleženka dolžna plačati odškodnino za postavitev plinovoda A v javno korist na nepremičnini parc. št. 195, k.o. ... (II. točka izreka), in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka ter da skupne stroške postopka v višini 1.527,85 EUR v celoti nosi predlagatelj, ki je v roku 15 dni od prejema odločbe dolžan povrniti nasprotnemu udeležencu znesek 1.037,05 EUR.

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelj in nasprotna udeleženka.

3. Predlagatelj se pritožuje zoper II. in III. točko izpodbijanega sklepa zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje zmanjšanja vrednosti nepremičnine parc. št. 195, k. o. ..., zaradi postavitve prenosnega plinovoda A preko celotne parcele. Bistvo problema je, da je pred postavitvijo prenosnega plinovoda A, ki je po predlagateljevem mnenju povzročil zmanjšanje vrednosti celotne nepremičnine, preko parcele od leta 1958 že potekal drug plinovod z oznako B. Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke E. M. izhaja neskladje pri uporabi ustreznega materialnopravnega predpisa, in sicer Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (v nadaljevanju: Pravilnik 2). Ker je bil plinovod B zgrajen leta 1978, predmetni pravni predpis nanj ne vpliva. Ne drži navedba izvedenke M., da izvedenec K. ni upošteval predhodnega plinovoda B, saj slednje izhaja iz 6. strani njegovega izvedenskega mnenja. Izvedenec je ugotovil, da s postavitvijo novega visokotlačnega plinovoda A nastopijo pravne posledice, ki pred postavitvijo novega plinovoda niso obstajale. Najbolj ključni med njimi sta tako imenovani „varovalni pas“ ter „varnostni odmik“. Zaradi teh dveh okoliščin manjvrednost zemljišča dejansko obstoji, kar je izvedenka M. spregledala. Pravni premisi „varovalni pas“ in „varnostni odmik“ za postavljeni plinovod B nista obstajali, saj je bil pravilnik, ki to določa za nove plinovode, sprejet skoraj 40 let po postavitvi plinovoda B. Izvedenka M. je na vprašanje, zakaj uporablja Pravilnik 2, odgovorila, da je bila nepremičnina že s postavitvijo plinovoda B stigmatizirana, kar je v obrazložitvi uporabilo tudi sodišče, vendar stigmatiziranost ni pravni standard. Izvedenec K. je zapisal, da je bila pred postavitvijo plinovoda A na zemljišču možna gradnja eno - ali dvostanovanjskih družinskih stavb, kar je tudi logično, saj varovalni pas in varovalni odmik nista predstavljala omejitev pri gradnji zaradi obstoja plinovoda B. Zapis pravnega prednika v izjavi, da ne bo gradil 30 metrov od plinovoda B, ni in ne more biti zavezujoč. Pa tudi če bi sledili stigmatiziranemu pogledu na plinovod, je jasno, da je bilo mogoče pred postavitvijo plinovoda A zgraditi vsaj enostavne objekte, kot so garaže ali lope. Predlagatelju je bila kršena pravica iz 14. člena URS, prav tako pravica do svobodnega uživanja lastninske pravice iz 67. in 69. člena URS. Sodišče je storilo tudi bistveno kršitev pravil postopka, ker ni izvedlo dokaznih predlogov, predlaganih s strani predlagatelja, prvenstveno zaslišanja izvedenca K., ki je v svojem mnenju upošteval obstoj že predhodno postavljenega plinovoda B, zaradi česar so zaključki sodišča v obrazložitvi napadenega sklepa v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

4. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper drugi odstavek stroškovne odločitve, ki ga izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v stroškovni odločitvi spremeni tako, da od priznanih stroškov v višini 1.037,05 EUR, ki jih je predlagatelj dolžan plačati nasprotni udeleženki, prizna tudi zakonske zamudne obresti od dneva plačila dalje. Zmotno je stališče sodišča, da nasprotna udeleženka ni zahtevala zakonskih zamudnih obresti od stroškov. Navedeno je predlagala v odgovoru na predlog z 20. 2. 2015. 5. Pritožba predlagatelja ni utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke je utemeljena.

O pritožbi predlagatelja

6. V obravnavani zadevi predlagatelj predlaga določitev odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine 195, k. o. ..., zaradi ustanovitve služnosti plinovoda in uporabe plinovoda A v javno korist, ustanovljene z odločbo UE Domžale. Sodišče prve stopnje je v postopku določitve odškodnine postavilo sodno izvedenko kmetijske in gradbene stroke, ki je izdelala pisno izvedensko mnenje, dopolnitev mnenja, podala odgovor na pripombe udeležencev in podala tudi ustno izvedensko mnenje. Sodna izvedenka je v svojem pisnem mnenju ugotovila, da je nepremičnina parc. št. 195, k. o. ..., po dejanski rabi travnik, po namenski rabi pa pretežno stavbno zemljišče (1.400 m2) in delno kmetijsko zemljišče (384 m2) na robu T. Po obliki je parcela nepravilne oblike, v južnem delu meja sledi strugi vodotoka. V smeri približno vzhod - zahod po parceli potekata plinovoda, in sicer plinovod B ter prenosni plinovod A. Ugotovila je, da je varnostni pas plinovoda B v širini 5 m na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi skupaj 10 m, ocenjena površina varnostnega pasu je 465m2, pri čemer plinovod B poteka približno po sredini parcele, v smeri vzhod-zahod z varnostnim pasom skupne širine 10 m. Pas deli zemljiško parcelo v dva dela, in sicer: severni del, ki obsega stavbno zemljišče, ki ni obremenjeno z varnostnim pasom, in kmetijsko zemljišče, ter južni del, ki obsega stavbno zemljišče nad strugo vodotoka na jugu in varnostnim pasom na severu. Površina stavbnega zemljišča v severnem delu je majhna. Širina z varnostnim pasom obremenjenega zemljišča na severnem delu parcele ne dopušča gradnje stavb in tam gradnja že pred postavitvijo prenosnega plinovoda A ni bila mogoča, po postavitvi plinovoda A pa se je pas stavbnega zemljišča na severu še zmanjšal. Glede južnega dela parcele je izvedenka ugotovila, da južno od varnostnega pasu B varnostni pas A ne posega, prav tako ne delovni pas A, in se po postavitvi prenosnega plinovoda A možnosti rabe južnega dela parcele niso spremenile. Pritožbena navedba, da je izvedenka pri izdelavi mnenja napačno uporabila izraz stigmatiziranost nepremičnine, ki ni pravni standard, za odločitev v zadevi ni relevantna, saj iz mnenja izvedenke jasno izhajajo ugotovitve, kako in v čem sta na nepremičnino vplivala plinovoda B in A. Izpostavljeni izraz v mnenju ni uporabljen kot pravni termin, niti ga sodišče kot takega ni obravnavalo, temveč je svojo odločitev oprlo na jasne ugotovitve izvedenke, da postavitev plinovoda A na možnost gradnje na nepremičnini ni vplivala.

7. Pritožbeni očitek, da je izvedenka pri izdelavi mnenja glede plinovoda B, ki je bil postavljen 1978, uporabila napačno materialno pravno podlago, in sicer Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (v nadaljevanju: Pravilnik 2), ki je bil sprejet leta 2010, ni utemeljena. Sodna izvedenka je pojasnila, da so se včasih varovalni, varnostni in delovni pasovi določali na drugačen način - že s projektnimi pogoji, predpisanimi za posamezen vod. Uporaba materialnega prava je v domeni sodišča, ki je glede plinovoda B ugotovilo, da zanj velja Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport (v nadaljevanju: Pravilnik 1), ki je bil sprejet na podlagi Zakona o temeljih varnosti transporta po naftovodih in plinovodih (ZTVT) in je bil veljaven do 4. 8. 2001. Drži, da se za plinovod B ni uporabljal Pravilnik 2, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo, zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje vpliv plinovoda B napačno presojalo na podlagi določil Pravilnika 2. Glede vpliva plinovoda B je sodišče pravilno uporabilo določila Pravilnika 1, ki je za plinovod B določil posebne omejitve glede gradnje in poseganja v prostor, in sicer je v 8. členu določil, da je v 5 m širokem pasu na obeh straneh cevovoda, računano od njegove osi, prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko oziroma pri katerih je treba obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m, prav tako je 9. člen navedenega Pravilnika 1 določal, da je v 30 m širokem pasu levo in desno od osi plinovoda po zgraditvi plinovoda prepovedano graditi poslopja za stanovanja ali bivanje ljudi, ne glede na varnostno stopnjo zgrajenega plinovoda ter ne glede na to, v kateri razred je razvrščen cevovodni pas. Pod določenimi pogoji (drugi odstavek 9. člena Pravilnika 1) pa je gradnja v tem pasu dopustna. Izhajajoč iz navedenih materialno pravnih pravil ne drži pritožbeni očitek, da za plinovod B niso veljali nobeni varnostni pasovi in varnostni odmiki. Navedena omejitev izhaja tudi iz pisne izjave pravnega prednika predlagatelja (v prilogi B6), ki se je zavezal, da v pasu 30 m na vsako stran plinovoda ne bo gradil. Glede na to, da gradnje v tem pasu že Pravilnik 1 ni dovoljeval (dopustna je bila zgolj izjemoma in pod posebnimi pogoji), so pritožbene navedbe, ki izpodbijajo vezanost predlagatelja na izjavo svojega pravnega prednika, nerelevantne.

8. Pritožbeni očitek, ki izpodbija dejanski zaključek sodišča prve stopnje, da izvedenec K., ki sta ga udeleženca skupaj angažirala za izdelavo mnenja pred začetkom obravnavanega nepravdnega postopka, pri izdelavi mnenja ni upošteval dejstva, da je na nepremičnini 195, k. o. ..., že prej ležal plinovod B, ni utemeljen. Drži, da iz mnenja izvedenca K. izhaja navedba na 6. strani mnenja, da je na nepremičnini vknjižena neprava stvarna služnostna pravica obratovanja in nadzora plinovoda na podlagi pogodbe z dne 5. 5. 1999, ki se nanaša na postavitev plinovoda B, vendar iz ključnega dela mnenja - ocene manjvrednosti nepremičnine (na strani 21 in 22) ne izhaja, da je izvedenec pri izdelavi mnenja upošteval obstoj plinovoda B ter njegov vpliv na manjvrednost nepremičnine.

9. Izvedenka je pisno mnenje izdelala 8. 9. 2015 in na pripombe predlagatelja odgovorila 19. 11. 2015 ter 29. 1. 2016. Na naroku 27. 5. 2016 je podala ustno mnenje. Dne 20. 10. 2016 je izdelala še dopolnitev mnenja na podlagi sklepa sodišča prve stopnje s 25. 8. 2016 ter podala ustno mnenje na naroku 8. 3. 2017 s pisno dopolnitvijo 12. 4. 2017. Izvedenka je na vsa vprašanja sodišča in udeležencev odgovorila, v njenem mnenju pa ni nasprotij. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je izdelano mnenje jasno in popolno. Zato je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog predlagatelja po postavitvi novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za postavitev novega izvedenca. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog predlagatelja za zaslišanje izvedenca K. zaradi podaje dodatnih pojasnil, saj iz njegovega izvedenskega mnenja izhaja, da obstoja plinovoda B, s katerim je bila obravnavana nepremičnina obremenjena že pred postavitvijo plinovoda a, v sami cenitvi ni upošteval. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako sodišče ni zagrešilo kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo predlagatelj uveljavlja v zvezi z izvedenskim mnenjem izvedenca K., saj z navedenim očitkom kritizira dokazno oceno sodišča prve stopnje, da izvedenec K. pri izdelavi mnenja ni upošteval obremenitve nepremičnine s plinovodom B. Očitek protispisnosti je podan zgolj takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. To pomeni, da mora pritožnik ob uveljavljanju navedene kršitve navesti konkretno mesto v listini, iz katere naj bi bil podatek o odločilnem dejstvu napačno prenesen v sodbo, česar pritožba ne vsebuje.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj zaradi obremenjenosti nepremičnine s služnostjo postavitve plinovoda A upravičen do odškodnine v višini 3.600,67 EUR, kot tudi do odškodnine zaradi izgubljenega dohodka v obsegu z gradnjo prizadete površine kmetijskega zemljišča v območju delovnega pasu plinovoda A v višini 1.890,60 EUR, skupaj do odškodnine v višini 5.491,27 EUR, pri čemer je nasprotna udeleženka svojo obveznost že izpolnila. Ker je bila zaradi obremenitve nepremičnine predlagatelju priznana odškodnina, ne drži pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi pravice do svobodnega uživanja lastninske pravice iz 67. in 69. člena URS, prav tako ne očitek o kršitvi načela enakosti, saj je bila višina odškodnine predlagatelja določena na podlagi izvedenskega mnenja in ne arbitrarno.

11. Pritožbeni očitek, ki izpostavlja, da je bila pred postavitvijo plinovoda A na zemljišču možna gradnja eno ali dvostanovanjskih družinskih hiš, po postavitvi plinovoda A pa ne več, ni utemeljen. Kot je ugotovila sodna izvedenka, gradnja na severu parcele ni bila možna že pred postavitvijo plinovoda A, medtem ko se po umestitvi plinovoda A raba južnega dela parcele ni spremenila. Kot je ugotovila izvedenka, je v pasu od 5-64 m od osi plinovoda A gradnja še vedno možna ob določenih pogojih in odvisna od odločitve upravnega organa, negotovost gradnje pa je pri izdelavi mnenja upoštevala. Pritožbeni očitek, da je bilo pred postavitvijo plinovoda A na zemljišču mogoče postaviti vsaj enostavne objekte, kot so lope ali garaže, zaradi česar bi predlagatelj takšen enostavni objekt na zemljišču zgradil in nepremičnino tržil po višji ceni, po postavitvi plinovoda A pa je predlagatelj za takšno gradnjo prikrajšan, ni utemeljen, saj je izvedenka okoliščino, da je na zemljišču možno postaviti lope (alternativna možna raba zemljišča) upoštevala pri določitvi odškodnine zaradi obremenitve s plinovodom A ter je odškodnino določila na podlagi tržnih primerjav prodaj zemljišč, ki so bila primerna za dvorišča, dovozne poti in lope ob stavbah. V določitvi odškodnine je torej izvedenka izhajala iz predlagateljeve možnosti, da zemljišče uporabi za postavitev lope.

O pritožbi nasprotne udeleženke

12. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper stroškovno odločitev, in sicer izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da ni postavila zahtevka za zakonske zamudne obresti. Ker iz odgovora nasprotne udeleženke na list. št. 11 izhaja, da je povrnitev zakonskih zamudnih obresti od stroškov zahtevala, je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo, tako da je nasprotni udeleženki priznalo zakonske zamudne obresti od skupnih stroškov v višini 1.037,05 EUR, ki tečejo od zneska 556,16 EUR od 17. 9. 2015 dalje do plačila, od zneska 278,62 EUR od 6. 6. 2016 dalje do plačila ter od zneska 202,27 od 16. 3. 2017 dalje do plačila.

13. Pritožbi nasprotne udeleženke je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu spremenilo, tako da je nasprotni udeleženki priznalo zakonske zamudne obresti od plačanih skupnih stroškov v postopku. Pritožbo predlagatelja je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Udeleženca sta dolžna na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka.