Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 23/2025

ECLI:SI:VDSS:2025:PDP.23.2025 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

dodatek za stalnost fiksni znesek plača vodilni delavec
Višje delovno in socialno sodišče
19. februar 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz plačilnih list je razvidno, da dodatek za stalnost ni bil posebej obračunan (odmerni delež ni naveden), kar pa še ne pomeni, da ta ni bil vključen v plačo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške v višini 559,98 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je toženka dolžna za obdobje od avgusta 2013 do decembra 2019 tožniku obračunati mesečne bruto razlike v plači, ki izhajajo iz I/1. točke izreka sodbe, ter mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto zneske z obrestmi. Zavrnilo je zahtevek, da mu je dolžna obračunati odpravnino v bruto znesku 1.496,92 EUR in mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek z obrestmi (I/2. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki plača pravdne stroške v višini 3.238,15 EUR, v primeru zamude skupaj z obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da iz listin ne izhaja, da bi bil dodatek za stalnost vključen v plačo. Glede na to je drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje sama s seboj v nasprotju. Obrazložitev sodbe je nejasna in protispisna. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožnikovih navedb, da tako iz pogodbe o zaposlitvi kot plačilnih list izhaja, da dodatek za stalnost v plačo ni bil vključen. Če do dodatka za stalnost ni bil upravičen, ni mogoče šteti, da je bil vključen v plačo. Nobena listina ne podpira nasprotnih navedb toženke. Instituta "skupne plače" ZDR-1 ne ureja. ZDR-1 zahteva, da se višina osnovne plače navede v pogodbi o zaposlitvi. S tem se varuje delavca. Pomembno je za opredelitev davčnih obveznosti. Toženka bi morala jasno opredeliti, v katero sestavino plače je vključila dodatek za stalnost. Le tako bi bilo mogoče preveriti, ali je bil dodatek za stalnost dejansko plačan in v kakšni višini. Pred sodiščem prve stopnje ni navedla, kakšna je bila višina dodatka za stalnost in koliko so znašale ostale sestavine plače. Iz pogodb o zaposlitvi jasno izhaja, koliko znaša osnovna plača tožnika. Enako je razvidno iz plačilnih list. Pri dodatku za stalnost višina ni navedena, kar potrjuje, da ta tožniku ni bil plačan. Vse priče so potrdile, da se o sestavinah plače ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnikom niso pogovarjale. Pogodbe o zaposlitvi je sklepal z nadrejenim A. A. Nobena priča ni potrdila, da bi bil dogovor, da bo dodatek za stalnost vključen, sklenjen. Takšen dogovor bi bil nezakonit. Določba, da tožnik do dodatka za stalnost ni upravičen, ni zakonita. Določbe pogodbe o zaposlitvi so jasne. Tako pogodbo o zaposlitvi kot druge listine, kot so plačilne liste, je pripravila toženka. Nikjer ni navedla, da bi bil dodatek za stalnost vključen. Ne more biti vključen v dodatek za delovno uspešnost, saj je bil ta v določenih mesecih nižji. Dodatek za stalnost se z leti viša, plača tožnika je bila enaka. Sodišče prve stopnje mu neutemeljeno očita, da se sklicuje na nevednost, kako je njegova plača sestavljena. Tožnik je vedel, kako je plača sestavljena, predvsem da mu toženka dodatka za stalnost ne plačuje. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in zahtevku ugodi oziroma jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo razlike v plači iz naslova dodatka za stalnost po podjetniški kolektivni pogodbi toženke in posledično višje odpravnine pravilno zavrnilo, za obdobje do 19. 1. 2017 ob upoštevanju petletnega roka, določenega v 202. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zaradi zastaranja, za ostalo vtoževano obdobje pa na podlagi ugotovitve, da mu je dodatek za stalnost toženka že plačala (da je bil ta dodatek vključen v mesečno bruto plačo).

6.Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo, kako je ugotovilo, da je v tožnikovi mesečni bruto plači že vključen dodatek za stalnost. Razlogi izpodbijane sodbe niso nejasni ali sami s seboj v nasprotju niti ni podana protispisnost, saj sodišče prve stopnje listinam ni pripisalo drugačne vsebine, kot jo dejansko imajo. Tožnik očitka o protispisnosti niti ne utemelji na takšen način, ampak oporeka dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, kar je prav tako neutemeljeno.

7.Tožnik je bil vodilni delavec toženke, čemur v pritožbi ne nasprotuje. S toženko je za vtoževano obdobje sklenil pet pogodb o zaposlitvi, kar je kot nesporno upoštevalo sodišče prve stopnje (delovna mesta: vodja trženja dokupnega programa, direktor trženja dokupnega programa, pomočnik direktorja področja inovativni in B., direktor prodaje in nabave programa B., direktor OE prodaja in nabava B.). Iz predloženih pogodb o zaposlitvi (A2 do A5; gre za pogodbe o zaposlitvi od 1. 3. 2014 dalje) je ugotovilo, da je bilo določilo o plači ves čas enako, in sicer: (1) da je bruto osnovna plača sestavljena iz fiksnega dela mesečne bruto osnovne plače in variabilnega dela mesečne bruto osnovne plače; (2) da je direktor v primeru realizacije sprejetih obveznosti in odgovornosti upravičen do fiksnega mesečnega plačila v višini 4.600,00 EUR bruto; (3) da variabilni del mesečne bruto osnovne plače znaša od 0 do 30 odstotkov fiksnega dela mesečne bruto osnovne plače; (4) da je direktor upravičen do dodatka za skupno delovno dobo; (5) da ne glede na 20. oziroma 21. člen direktor ni upravičen do drugih dodatkov k plači.

8.Tožnik v pritožbi po eni strani poudarja, da je bila toženka tista, ki je pripravila pogodbe o zaposlitvi (in izdala plačilne liste), po drugi strani pa zatrjuje, da so določbe pogodb o zaposlitvi jasne. Četudi izrecno ne določajo, da je dodatek za stalnost vključen v fiksno mesečno plačilo, je bil takšen dogovor pogodbenih strank, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

9.Toženka ni zatrjevala, da tožniku dodatek za stalnost ne bi pripadal2 (ali da bi se mu odpovedal), kot prikazuje tožnik v pritožbi, ampak je ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje enako navajala, da mu je ta dodatek že plačala na način, da je bil vključen v plačo ("v dogovorjeno mesečno bruto plačo"; "v fiksnem znesku mesečne plače"). To so skladno potrdile zaslišane priče C. C., D. D. in E. E., njihove izpovedi je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo. Tako je ugotovilo, da je bil tožnik kot vodilni delavec uvrščen v X. tarifni razred, ki je bil izven ureditve plačnega sistema v podjetniški kolektivni pogodbi. Plače vodilnih delavcev so bile individualizirane in občutno višje od plač, določenih v tarifni prilogi podjetniške kolektivne pogodbe (v zadnjem obdobju od 1. 9. 2019 dalje najvišja osnovna plača za IX. tarifni razred 3.603,57 EUR).

10.V pritožbi tožnik izpoved A. A. jemlje iz konteksta; priča je izpovedal, da posameznih postavk plače nista analizirala, hkrati pa, da sta se o višji (neto) plači pogovarjala, ko je postal vodilni delavec, in da sta se o višini (neto) plače tudi dogovorila. Tako dogovorjena plača (v kateri je bil vključen dodatek za stalnost) je bila tožniku v vtoževanem obdobju plačana. Ob upoštevanju izpovedi C. C., potrjene z izpovedjo D. D., pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik s podpisom pogodb o zaposlitvi soglašal, da je dodatek za stalnost vključen v fiksno mesečno plačilo (in da je vedel, da je takšna vsebina dogovora).

11.Tožnik v pritožbi neresnično prikazuje, da iz predloženih listin izhaja, da dodatek za stalnost ni bil vključen v plačo. Iz plačilnih list je razvidno, da dodatek za stalnost ni bil posebej obračunan (odmerni delež ni naveden, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), kar pa še ne pomeni, da ta ni bil vključen v plačo. Pogodbe o zaposlitvi, kot že navedeno, pa so določale višino fiksnega mesečnega plačila, ne osnovne plače.

12.ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 31. člena, ki jo izpostavlja tožnik v pritožbi, določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati: določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Plačilo za delo je sestavljeno iz plače in morebitnih drugih vrst plačil, pri čemer mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo (prvi odstavek 126. člena ZDR-1). Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov (drugi odstavek 126. člena ZDR-1).

13.Toženka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala niti tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bil dodatek za stalnost vključen v osnovno plačo tožnika. Pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklenil s toženko, sicer niso izrecno določale višine osnovne plače v eurih, ampak so določale fiksno mesečno plačilo (v katero je bil poleg osnovne plače vključen dodatek za stalnost), kar ni nezakonito.3

14.Tožnik pravilni presoji sodišča prve stopnje, da v minimum pravic, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo, zaradi takšnega določanja plačila ni bilo poseženo. Koliko je v vtoževanem obdobju znašala višina dodatka za stalnost, je pred sodiščem prve stopnje navedel sam v pripravljalni vlogi z dne 14. 12. 2023.4

15.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške in je dolžan toženki povrniti utemeljeno priglašene, za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) po Odvetniški tarifi (OT), in sicer za sestavo odgovora na pritožbo 750 točk, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 559,98 EUR.

-------------------------------

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia