Jedro

Okoliščine v zvezi z vlaganji v letalo in šolanje za letenje ter nezmožnostjo letenja zaradi začasnega odvzema dovoljenja pilota ULN, ne predstavlja težko popravljive škode, ki bi jo bilo potrebno preprečevati z začasno odredbo po 1. odstavku 69. člena ZUS. Po tem členu pa izvršitev že izvršene odločbe itak ni več možna, ker zanjo ni več ne dejanske in ne pravne podlage.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 1421/98-7 z dne 4.11.1998.

Obrazložitev

Po vložitvi tožbe proti odločbi tožene stranke z dne 24.8.1998, s katero je bila zavrnjena pritožnikova pritožba zoper odločbo inšpektorja za letalski promet Prometnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 11.6.1998, s katero je ta odločil, da se pritožniku odvzame dovoljenje pilota ultralahkih letalnih naprav ULN za čas do uspešno opravljenega preizkusa strokovne usposobljenosti, je pritožnik, po inšpektorjevi zavrnitvi njegove zahteve za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, pri prvostopnem sodišču vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe po 69. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97).

Prvostopno sodišče je pritožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnavalo po 1. odstavku 69. člena ZUS in jo zavrnilo, ker pogoji zanjo niso izpolnjeni, saj pritožnik ni verjetno izkazal, v čem bi mu z izvršitvijo upravnega akta nastala težko popravljiva materialna škoda. Lastništvo letala, neprecenljiva vrednost znanja, ki ga je pridobil s šolanjem in sedanja nemožnost letenja ne predstavljajo tiste vrste škode, da bi z odložitvijo izvršitve izpodbijanega akta bilo potrebno preprečiti njen nastanek.

Pritožnik se v pritožbi sklicuje na navedbe v zahtevi in dodatno navaja še mesečne stroške, ki mu nastajajo ne glede na to, ali z letalom leti ali ne, in sicer: hangariranje 10.000 SIT, najem in vzdrževanje pristajalno vzletne steze 10.000 SIT, zavarovanje in registracija letala 5.000 SIT, amotrizacija letala z amortizacijsko dobo 10 let 25.000 SIT, kar znaša skupaj mesečno 50.000 SIT. Brez izpita je že 8 mesecev in znaša dosedanja škoda že 400.000 SIT. Ukrep letalskega inšpektorja po 147. členu Zakona o zračni plovbi se je že spremenil v kazen, ki je nepopravljiva.

Pritožba ni utemeljena.

Če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena ZUS ne odloži izvršitve upravnega akta, lahko tožnik zahteva odložitev izvršitve iz enakih razlogov od sodišča (1. odstavka 69. člena ZUS). To pomeni, da mora že v zahtevi za odložitev izvršitve upravnega akta navesti okoliščine, ki naj bi težko popravljivo škodo predstavljale in tudi predlagati dokaze, ki verjetno izkazujejo nastanek takšne škode.

Pritožniku je bil izrečen ukrep začasnega odvzema dovoljenja po 4. odstavku in pogojih po 3. točki 1. odstavka 147. člena Zakona o zračni plovbi (ZZPlov, Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89 in 29/90 ter Uradni list RS, št. 58/93). Po določbi 3. točke 1. odstavka 147. člena ZZPlov se osebi, ki spada v letalsko osebje, odvzame dovoljenje, če se s preveritvijo ugotovi, da ni zmožna strokovno opravljati del, za katera ji je bilo izdano dovoljenje. Če pa letalski inšpektor pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da so podani pogoji iz navedene 3. točke, mora takoj začasno odvzeti dovoljenje in ga v treh dneh poslati organu, ki je dovoljenje izdal, s predlogom za začetek postopka za ugotavljanje ali preveritev strokovne sposobnosti (4. odstavek), ta postopek pa mora biti končan v 30. dneh od dneva, ko je bilo dovoljenje začasno odvzeto (5. odstavek).

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno odločilo. Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, pritožnik ni verjetno izkazal zatrjevane težko popravljive škode, saj navajane okoliščine v zvezi z vlaganji v letalo in šolanje za letenje ter nemožnostjo letenja zaradi začasnega odvzema dovoljenja pilota ULN, tudi po presoji pritožbenega sodišča še ne predstavljajo težko popravljive škode, ki bi jo bilo potrebno preprečevati z začasno odredbo po 1. odstavku 69. člena ZUS. Pritožnikov ugovor, da ukrep odvzema dovoljenja v primerih pristanka izven vzletišča sploh ni predviden, pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu, kjer se presojajo le pogoji za izdajo začasne odredbe, ne pa tudi pritožbene navedbe, ki spadajo v presojo zakonitosti upravne odločbe, izpodbijane v upravnem sporu.

Sicer pa v primeru, ko je predlagana odložitev izvršitve upravne odločbe, ki je že izvršena, začasna odredba po 1. odstavku 69. člena ZUS itak ni več možna, ker zanjo ni več ne dejanske in ne pravne podlage.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 73. in 68. členu ZUS.