Jedro

Ker upravitelj ni bil seznanjen s tem, ali upnikova terjatev še obstaja, je tako terjatev kot ločitveno pravico prerekal. Glede na njegovo obvestilo upniku, naj v primeru obstoja terjatve in ločitvene pravice le-to prijavi in nepravočasen upnikov odziv nanj s prijavo terjatve šele 4. 6. 2019, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je upravitelj utemeljeno sklepal na prenehanje terjatve.

Ker upnik terjatve in ločitvene pravice po obvestilu upravitelja ni prijavil in ker upravitelj ni razpolagal z dejstvi in dokazi o obstoju terjatve, je upoštevaje upraviteljevo prerekanje terjatve in ločitvene pravice po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče imelo podlago za napotitev pritožnika na pravdo v prvem in drugem odstavku 305. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku se namreč ne odloča o obstoju upnikove prerekane terjatve (in ločitvene pravice), ker je za to izrecno predviden drug postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je prvostopenjsko sodišče odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev oziroma ločitvenih pravic in izločitvenih pravic tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 30. 5. 2019 (p. d. 58), ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa ter se glede priznanih ločitvenih pravic upravitelju naloži, da te terjatve prednostno plača iz tega premoženja.

2. Zoper navedeni sklep v delu, ki se nanaša nanj, se je pravočasno pritožil upnik F. K. K. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadomestitev z novim sklepom tako, da se njegova terjatev in ločitvena pravica prizna oziroma, da se sklep v delu, ki se nanaša nanj razveljavi, stečajnemu upravitelju pa naloži, da o zahtevku upnika odloči in izda popravek končnega seznama preizkušenih terjatev, v katerem terjatev in ločitveno pravico upnika v celoti prizna.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj pojasnil, da je upnika predhodno opozoril, naj prijavi terjatev in ločitveno pravico v primeru, če ta obstaja. Upnik mu je dne 30. 4. 2019 sporočil, da ima v Sloveniji odvetnika, ki zastopa njegove interese in da je o vsebini dopisa tudi seznanjen. Priložil je elektronsko sporočilo upnika. Predlagal je zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne glede na to, ali upnik v stečajnem postopku prijavi terjatev in ločitveno pravico, jo mora po drugem odstavku 298. a člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP upravitelj preizkusiti, če je po stanju na dan začetka stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, ker velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. Ob preizkusu terjatve in ločitvene pravice pa se mora upravitelj določno izjaviti, ali ju priznava ali prereka (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP).

6. Ker upravitelj ni bil seznanjen s tem, ali upnikova terjatev še obstaja, je tako terjatev kot ločitveno pravico prerekal. Glede na njegovo obvestilo upniku, naj v primeru obstoja terjatve in ločitvene pravice le-to prijavi in nepravočasen upnikov odziv nanj s prijavo terjatve šele 4. 6. 2019 (kot to navaja sam upnik v pritožbi), torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je upravitelj utemeljeno sklepal na prenehanje terjatve, saj z dejstvi in dokazi o njenem obstoju, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, upravitelj ni razpolagal. Prvostopenjsko sodišče je zato na tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve in za prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet prerekane ločitvene pravice, napotilo upnika.

7. V primeru, kadar je prerekana zavarovana terjatev, pa skladno s tretjim odstavkom 303. člena ZFPPIPP velja, da je prerekana tudi ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev. Navedeno dejstvo je moralo sodišče upoštevati pri presoji, koga je treba v primeru prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice napotiti na pravdo. Če je prerekana ločitvena pravica, mora po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu (drugi odstavek 305. člena ZPPIPP). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo upoštevati pravnomočni sklep o izvršbi, na podlagi katerega je nastala ločitvena pravica.

8. Upravitelj je z odgovorom na pritožbo, priloženim elektronskim sporočilom upnika izkazal, da ga je upnik že pred izdajo izpodbijanega sklepa z navedenim sporočilom z dne 30. 4. 2019 obvestil, da ima v Sloveniji odvetnika, ki zastopa njegove interese v Sloveniji in da je seznanjen s pismom upravitelja. Po navedbah upravitelja je upnika z navedenim pismom opozoril, naj prijavi terjatev in ločitveno pravico, če ta obstaja. Tako se izkaže, da s pritožbenimi navedbami o prava neveščem upniku, da mora podati prijavo terjatev, upnik ne more uspeti, saj je po njegovih lastnih navedbah imel ustrezno pravno zastopanje za varovanje njegovih interesov v Sloveniji.

9. Glede na zgoraj navedene okoliščine neprijave terjatve in ločitvene pravice in ker upravitelj ni razpolagal z dejstvi in dokazi o obstoju terjatve, je upoštevaje upraviteljevo prerekanje terjatve in ločitvene pravice po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče imelo podlago za napotitev pritožnika na pravdo v prvem in drugem odstavku 305. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku se namreč ne odloča o obstoju upnikove prerekane terjatve (in ločitvene pravice), ker je za to izrecno predviden drug postopek.

10. Iz navedenih razlogov se izkažejo kot neutemeljeni pritožbeni očitki bistvene postopkovne kršitve po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki jih pritožnik le pavšalno navrže, ne da bi jih konkretizirano obrazložil, kot tudi pritožbeni očitek kršitve upnikove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

11. V nasprotju s pritožnikovim stališčem je zato po stališču pritožbenega sodišča glede na okoliščine obravnavanega primera (nepravočasnega odziva upnika s prijavo terjatve in ločitvene pravice kljub pozivu upravitelja in tako ob odsotnosti dejstev in dokazov o obstoju terjatve), sklep prvostopenjskega sodišča o preizkusu terjatev, kolikor se nanaša na pritožnika pravilen in zakonit. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo(2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).