Jedro

Vrednosti izpodbijanega dela sodbe posredno (po razmerju med tožbenim zahtevkom in deležem, ki je sporen v revizijskem postopku) ni mogoče ugotoviti. Da bi bila revizija popolna, bi morala biti navedena vrednost izpodbijanega dela sodbe. Med uvodnimi podatki revizije je sicer ročno pripisana navedba "(pcto 3.700.000,00 SIT)", vendar taka navedba (četudi jo je pripisala vlagateljica revizije) še ne pomeni navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe. To (da gre za vrednost izpodbijanega dela sodbe) namreč iz nje ne izhaja, razen tega pa tudi bistveno presega vrednost obeh zahtevkov (2.050.000,00 SIT). Izostanek navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe zato pomeni, da je revizija nepopolna.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženko zavezalo, da mora tožniku izročiti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko pri parceli št. 1228/2 k.o. ... vknjižil kot solastnik do 1/2. Ugotovilo je, da sta stranki obnovili staro stanovanjsko hišo V. 42, ki stoji na parc. št. 1228/1 k.o. ... ter da znaša tožnikov delež 9/25 polovice te nepremičnine (toženkin pa 16/25 polovice). Toženki je naložilo, da mora tožniku izročiti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko vknjižil kot solastnik do 9/25 ene polovice omenjene nepremičnine. Njegov višji zahtevek (zahteval je ugotovitev, da je solastnik do 1/2 celotne nepremičnine, ki jo predstavlja parcela št. 1228/1 ter da mu mora toženka omogočiti vknjižbo te pravice) je zavrnilo in ga zavezalo, da mora toženki povrniti 1.495.866 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.12.2003. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovi pritožbi zoper sodbo in delno sodbo in potrdilo ti odločbi sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Revizija ni dovoljena.

Ker je revizija v premoženjskih sporih omejena le na primere, ko vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR - prej 1.000,000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), mora biti iz nje razvidna tudi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Kadar ta vrednost ne izhaja že iz same opredelitve dela sodbe, ki se izpodbija (pri denarnih zahtevkih ali nedenarnih zahtevkih, ki jim je bilo delno ugodeno v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih), je obvezna sestavina revizije navedba vrednosti izpodbijanega dela sodbe. Revizijsko sodišče namreč nima pooblastil, da bi to vrednost samo ugotavljalo. Če v reviziji ni navedena vrednost izpodbijanega dela sodbe pritožbenega sodišča, in te vrednost ni mogoče ugotoviti niti na podlagi opredelitve obsega izpodbijanja (npr. tako, da bi revident navedel sorazmerni delež izpodbijanja - v odstotku ali v ulomku), ni mogoče presoditi, ali je revizija dovoljena. Taka revizija je zato nepopolna (prim. pravno mnenje VS RS z dne 26.6.2002, Pravna mnenja I/2002, str. 18-19; prim. tudi sodbo in sklep VS RS II Ips 177/2005 z dne 23.3.2006).

Tožbenima zahtevkoma za ugotovitev solastninske pravice do 1/2 in za izročitev temu ustrezne zemljiškoknjižne listine na parcelah št. 1228/2 in 1228/1 obe k.o. ... ni bilo v celoti ugodeno. Tožnik je v celoti uspel samo glede parcele št. 1228/2 (nova hiša ...), glede parcele št. 1228/1 (stara hiša ...) pa je bilo zahtevku ugodeno le v deležu 9/25 od celotno zahtevanega solastninskega deleža 1/2. Vrednosti izpodbijanega dela sodbe zato posredno (po razmerju med tožbenim zahtevkom in deležem, ki je sporen v revizijskem postopku) ni mogoče ugotoviti. Da bi bila revizija popolna, bi morala biti navedena vrednost izpodbijanega dela sodbe. Med uvodnimi podatki revizije je sicer ročno pripisana navedba "(pcto 3,700.000,00 SIT)", vendar taka navedba (četudi jo je pripisala vlagateljica revizije) še ne pomeni navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe. To (da gre za vrednost izpodbijanega dela sodbe) namreč iz nje ne izhaja, razen tega pa tudi bistveno presega vrednost obeh zahtevkov (2.050.000 SIT). Izostanek navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe zato pomeni, da je revizija nepopolna. Táko revizijo pa sodišče zavrže brez vračanja v popravo (o tem izčrpno razlogi pravnega mnenja VS RS z dne 26.6.2002, Pravna mnenja I/2002, str. 19). Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrglo (377. člen ZPP).